Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2016
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5228
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Tudi jaz sem takoj po službi direktno skočil do njive preverit situacijo.
Zaenkrat vse OK, le nekoliko pregosto vse skupaj. Moram naslednje leto bolje pazit, da se ne bo tako razraslo ...
Vremenska napoved je kar ugodna, zato pričakujem, da bodo že ta teden začeli počasi zoreti še naslednji paradižniki.
Zaenkrat vse OK, le nekoliko pregosto vse skupaj. Moram naslednje leto bolje pazit, da se ne bo tako razraslo ...
Vremenska napoved je kar ugodna, zato pričakujem, da bodo že ta teden začeli počasi zoreti še naslednji paradižniki.
( 2 sta bila do zdaj ) in ni lepsega kot direktno iz rastline v usta :P| magnolija je napisal/a: |
| Cuprblau je karenca14 dni paradajzi že zorijo, mislim,da ni več smiselna njegova uporabav oblikki škropiva. |
Pri meni so letos bili sajeni mnogo prepozno, zato v štirinajstih dneh še ne pričakujem kakega vala zorenja. No, balkončkaji se že barvajo, Kimberly tudi, toda ti so v koritih in loncih in jih nisem tretirala s škropivom..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Ker je letošnja sezona precej neugodna za paradižnik zaradi visoke vlage je precej možnosti za razvoj bolezni, sem v nadaljevanju naredil dve tabeli za lažjo določitev katero sredstvo uporabiti, če se odločimo za kaj močnejšega.
V bistvu sem se osredotočil na FUNGICIDE (za paradižnik), ker je teh bolezni nekako največ.
Poleg naštetih sredstev v tabeli se lahko uporabljajo tudi bakrovi pripravki, ki pa so večkrat nekompatibilni z drugimi sredstvi in lahko povzročajo "ožige" poškodbe listov pri mešanju pripravkov ali pri zapovrstnem menjanju pripravkov.
Poleg naštetega je primerno pri zaporednem špricanju uporabljati pripravke z različno UČINKOVINO. Posamezni pripravki se tudi lahko uporabijo največ 3 krat na sezono in je zato alternativni pripravek nujen.
Tudi ni vseeno kateri fungicid uporabimo, ker večji del fungicidov je tarčnega namena ( deluje samo za določeno bolezen) in ne deluje kar tako počez.
Tu sem opazil veliko nepoznavanja in neustrezne izbire.
Osnovni pogoj je najprej določitev, katera bolezen je napadla paradižnik.
Nato šele sledi izbira fungicida, ki deluje na tisto bolezen, ki je napadla paradižnik. Napačna izbira namreč ne učinkuje in smo brez potrebe škropili.
Da bi lažje določili bolezen je tukaj link:
http://vegetablemdonline.ppath.cornell.edu/DiagnosticKeys/TomLeaf/TomLeafKey.html#Grayleaf
Ko smo ugotovili za kaj gre, še malo poguglamo za to bolezen po Googlu in slikah, da smo bolj prepričani, da je naša določitev pravilna.
Potem se odločamo za sredsvo- fungicid, ki deluje na to bolezen.
Na izbiro imamo sistemik, ki se vsrka v rastlino, dotikalni- ki ostane na povrhnjici lista in tam uniči bolezen, kurativni- ki zdravi in preventivni- ki v bistvu preprečuje nastanek bolezni.
Najprej je tukaj tabela, ki opisuje glivične bolezni paradižnika:
Na naslednji tabeli pa so FUNGICIDI, ki jih lahko uporabimo, glede na določeno bolezen.
Fungicidi, ki delujejo na več bolezni so ponavadi nekaj šibkejši za posamezno bolezen, kot tarčni fungicidi, ki delujejo na samo eno vrsto bolezni in so tam zelo učinkoviti.
Zgoraj je navedena večina fungicidov, ki so primerni za bolezni na PARADIŽNIKU. Nekateri so primerni tudi za druge vrtnine - rastline.
Za bolj detaljno informacijo je potrebno v Googlu prebrati kaj več o posameznem sredstvu.
Torej glede karence, procenta mešanja z vodo,...
Zdi se mi potrebno povdariti, da različni proizvajalci uporabljajo različna imena za svoj izdelek, čeprav je učinkovina enaka.
Zgoraj so zato navedeni zgolj nekateri najbolj pogosto uporabljani fungicidi ne glede na proizvajalca.
Podatki, ki sem jih vpisal so dobljeni iz spremnih listov posameznega proizvoda, čeprav so včasih na različnih virih navedeni tudi malo drugačni podatki. Včasih piše samo sistemik- včasih zraven še kurativni.
Ali pa dotikalni in včasih zraven še preventivni.
Vse skupaj sem pripravil, da bo manj škode in bolj pravilna uporaba fungicidov, če se že odločimo zanje.
Za druge, ki imajo okužbo v manjšem merilu in tudi za tiste , ki želijo bolj eko, pa seveda še vedno ostane: soda, cimet, mleko,......
Seveda pa je vedno potrebno najprej potrgati vse liste, ki so okuženi in šele nato špricati. Okuženi in poškodovani listi bodo sicer vir okužbe in se bo rastlina težje obranila širjenja bolezni.Nazadnje urejal/a labia 05 Jul 2016 10:25; skupaj popravljeno 1 krat
V bistvu sem se osredotočil na FUNGICIDE (za paradižnik), ker je teh bolezni nekako največ.
Poleg naštetih sredstev v tabeli se lahko uporabljajo tudi bakrovi pripravki, ki pa so večkrat nekompatibilni z drugimi sredstvi in lahko povzročajo "ožige" poškodbe listov pri mešanju pripravkov ali pri zapovrstnem menjanju pripravkov.
Poleg naštetega je primerno pri zaporednem špricanju uporabljati pripravke z različno UČINKOVINO. Posamezni pripravki se tudi lahko uporabijo največ 3 krat na sezono in je zato alternativni pripravek nujen.
Tudi ni vseeno kateri fungicid uporabimo, ker večji del fungicidov je tarčnega namena ( deluje samo za določeno bolezen) in ne deluje kar tako počez.
Tu sem opazil veliko nepoznavanja in neustrezne izbire.
Osnovni pogoj je najprej določitev, katera bolezen je napadla paradižnik.
Nato šele sledi izbira fungicida, ki deluje na tisto bolezen, ki je napadla paradižnik. Napačna izbira namreč ne učinkuje in smo brez potrebe škropili.
Da bi lažje določili bolezen je tukaj link:
http://vegetablemdonline.ppath.cornell.edu/DiagnosticKeys/TomLeaf/TomLeafKey.html#Grayleaf
Ko smo ugotovili za kaj gre, še malo poguglamo za to bolezen po Googlu in slikah, da smo bolj prepričani, da je naša določitev pravilna.
Potem se odločamo za sredsvo- fungicid, ki deluje na to bolezen.
Na izbiro imamo sistemik, ki se vsrka v rastlino, dotikalni- ki ostane na povrhnjici lista in tam uniči bolezen, kurativni- ki zdravi in preventivni- ki v bistvu preprečuje nastanek bolezni.
Najprej je tukaj tabela, ki opisuje glivične bolezni paradižnika:
Na naslednji tabeli pa so FUNGICIDI, ki jih lahko uporabimo, glede na določeno bolezen.
Fungicidi, ki delujejo na več bolezni so ponavadi nekaj šibkejši za posamezno bolezen, kot tarčni fungicidi, ki delujejo na samo eno vrsto bolezni in so tam zelo učinkoviti.
Zgoraj je navedena večina fungicidov, ki so primerni za bolezni na PARADIŽNIKU. Nekateri so primerni tudi za druge vrtnine - rastline.
Za bolj detaljno informacijo je potrebno v Googlu prebrati kaj več o posameznem sredstvu.
Torej glede karence, procenta mešanja z vodo,...
Zdi se mi potrebno povdariti, da različni proizvajalci uporabljajo različna imena za svoj izdelek, čeprav je učinkovina enaka.
Zgoraj so zato navedeni zgolj nekateri najbolj pogosto uporabljani fungicidi ne glede na proizvajalca.
Podatki, ki sem jih vpisal so dobljeni iz spremnih listov posameznega proizvoda, čeprav so včasih na različnih virih navedeni tudi malo drugačni podatki. Včasih piše samo sistemik- včasih zraven še kurativni.
Ali pa dotikalni in včasih zraven še preventivni.
Vse skupaj sem pripravil, da bo manj škode in bolj pravilna uporaba fungicidov, če se že odločimo zanje.
Za druge, ki imajo okužbo v manjšem merilu in tudi za tiste , ki želijo bolj eko, pa seveda še vedno ostane: soda, cimet, mleko,......
Seveda pa je vedno potrebno najprej potrgati vse liste, ki so okuženi in šele nato špricati. Okuženi in poškodovani listi bodo sicer vir okužbe in se bo rastlina težje obranila širjenja bolezni.Nazadnje urejal/a labia 05 Jul 2016 10:25; skupaj popravljeno 1 krat
Labia, to si pa zelo podrobno napisal, edino mogoče bi bilo zelo koristno, če bi v tabelo vpisal tudi karenco teh sredstev.
Tudi jaz sem že utrgal nekaj malega rahlo okuženih listov, nič hujšega, v zadnjih 24 urah po škropljenju s sodo bikarbono le 3 listke, hvala bogu. Če bo vsak dan samo toliko, potem takoj podpišem!
Sicer pa je očitno, glede na prispevek labia, teh bolezni cel regiment. Jaz pač utrgam vsak list, ki mi je vsaj malo sumljiv. Sem pa precej proti tej kemiji, vendar verjetno včasih pač ne gre brez nje. Zaenkrat mi je še vsako leto uspelo ubraniti paradajze s sodo, celo 2014, ko je bilo pri nas res kritično, pa tudi pri meni so bile tisto leto izgube kar boleče. Letos zaenkrat kaže dobro, upajmo pa, da je sedaj deževnega obdobja počasi konec. Mislim, da bo prvi pridelek šele sredi julija, bolj pozno, ampak bolje pozno kot pa nikoli,
_________________kar zraste pač zraste
Tudi jaz sem že utrgal nekaj malega rahlo okuženih listov, nič hujšega, v zadnjih 24 urah po škropljenju s sodo bikarbono le 3 listke, hvala bogu. Če bo vsak dan samo toliko, potem takoj podpišem!
Sicer pa je očitno, glede na prispevek labia, teh bolezni cel regiment. Jaz pač utrgam vsak list, ki mi je vsaj malo sumljiv. Sem pa precej proti tej kemiji, vendar verjetno včasih pač ne gre brez nje. Zaenkrat mi je še vsako leto uspelo ubraniti paradajze s sodo, celo 2014, ko je bilo pri nas res kritično, pa tudi pri meni so bile tisto leto izgube kar boleče. Letos zaenkrat kaže dobro, upajmo pa, da je sedaj deževnega obdobja počasi konec. Mislim, da bo prvi pridelek šele sredi julija, bolj pozno, ampak bolje pozno kot pa nikoli,
_________________kar zraste pač zraste
Zoni, čestitam za dober in zdrav pridelek brez uporabe "zvarkov". Nekateri imajo to srečo- pogoje, nekateri je žal nimajo. Tudi sam sem zagovornik pridelave brez "zvarkov" 
.
Če pa že, pa čimbolj naravnih sredstev, ki niso škodljivi, kot naprimer mleko, soda,... večinoma se da, le bolj pogosto jih je treba aplicirati.
V primeru hujših napadov pa ni drugega izhoda, kot uporabiti FFS. Tu pa je pomembno uporabiti usterzno FFS za določeno bolezen v skladu z navodili.
Še vedno bo pridelek boljši - manj šprican - kot v industrijski pridelavi.
Precej je namreč domačih pridelovalcev, k uporabljajo FFS, žal neustrezno in tem je namenjen zapis
Seveda razumam, da vsak želi jesti zdravo in nešpricano, ker špricano dobiš v trgovini ( kolikokrat je špricano pa raje nebi- tudi hidroponsko gojene rastline dobivajo v tekočini neprestano FFS).
Izbrati je treba manjše zlo. Včasih žal ne gre drugače, če se ne želimo povsem odpovedati pridelku.
.Če pa že, pa čimbolj naravnih sredstev, ki niso škodljivi, kot naprimer mleko, soda,... večinoma se da, le bolj pogosto jih je treba aplicirati.
V primeru hujših napadov pa ni drugega izhoda, kot uporabiti FFS. Tu pa je pomembno uporabiti usterzno FFS za določeno bolezen v skladu z navodili.
Še vedno bo pridelek boljši - manj šprican - kot v industrijski pridelavi.
Precej je namreč domačih pridelovalcev, k uporabljajo FFS, žal neustrezno in tem je namenjen zapis
Seveda razumam, da vsak želi jesti zdravo in nešpricano, ker špricano dobiš v trgovini ( kolikokrat je špricano pa raje nebi- tudi hidroponsko gojene rastline dobivajo v tekočini neprestano FFS).
Izbrati je treba manjše zlo. Včasih žal ne gre drugače, če se ne želimo povsem odpovedati pridelku.
