. Moje mnenje: volne je za zastirko škoda, ker veliko več daje, če jo zakopljemo vzemljo.Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
zuf, za že rastoče rastlince je dovolj vlažna. Sem presadila endivijo in cikorijo pred napovedanim dežjem, zvečer. Ponoči je bilo nekaj dežja, a premalo da bi premočilo skozi.
Včeraj sem gledala, da je nekaj zunanjih listov ovenelo, ampak sredica je sveža, se pravi da je bilo vendarle dovolj.
Če ne bo jelenko vsega prej pojedel, bo zelenjavce dovolj.
Včeraj sem gledala, da je nekaj zunanjih listov ovenelo, ampak sredica je sveža, se pravi da je bilo vendarle dovolj.
Če ne bo jelenko vsega prej pojedel, bo zelenjavce dovolj.
Posejala rdečo peso pod zastirko iz listavke in lepo raste ven.
Na posejan radič sem dala centimeter listavke in čez tanko plast slame, toliko da ni pripeke in da ne izsuši. Lepo že kali pod odejico.
Zelo sem zadovoljna in mlade rastlinice tudi, ko rastejo na mehki zemljici.
Vsem tukaj hvala za top navodila!!
Na posejan radič sem dala centimeter listavke in čez tanko plast slame, toliko da ni pripeke in da ne izsuši. Lepo že kali pod odejico.
Zelo sem zadovoljna in mlade rastlinice tudi, ko rastejo na mehki zemljici.
Vsem tukaj hvala za top navodila!!
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Sem se tudi odločil, da bom del vrta, ki je ali pa še bo izpraznjen, čez zimo prekril z listjem.
Nisem nabral le suhega listja, temveč je zraven tudi nekaj spodnje plasti že delno preperelaga, kjer naj bi bilo več raznih mikroorganizmov.
Listje je pretežno od bukve, nekaj pa tudi od gabra.
Na hitro sem malo prekopal z rovnico, poravnal z grabljami, potresel z mešanico raznih briketov, ki se valjajo doma ter zastrl z listjem.
Me res zanima, kakšna bo tam zemlja spomladi ?!
Nisem nabral le suhega listja, temveč je zraven tudi nekaj spodnje plasti že delno preperelaga, kjer naj bi bilo več raznih mikroorganizmov.
Listje je pretežno od bukve, nekaj pa tudi od gabra.
Na hitro sem malo prekopal z rovnico, poravnal z grabljami, potresel z mešanico raznih briketov, ki se valjajo doma ter zastrl z listjem.
Me res zanima, kakšna bo tam zemlja spomladi ?!
Ojla
Lani sem jaz prav tako naredila z enim delom v vrtu in en del sem prekrila z listjem tudi njivco.
Ko se je liste posušilo, da je veter, kadar je fajn pihalo, odnašal. Tako na njivci kot v vrtu sem ta del prekrila s protitočno mrežo.
Zemlja spodaj je bila spomladi rahla, vendar se vse listje ni razkrojilo. Listje od zgoraj sem narahlo z grabljami pobrala.
Takšna je moja izkušnja. Seveda se prav fajn obnese pa listavka.
Boš povedal, kako bo pri tebi.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Lani sem jaz prav tako naredila z enim delom v vrtu in en del sem prekrila z listjem tudi njivco.
Ko se je liste posušilo, da je veter, kadar je fajn pihalo, odnašal. Tako na njivci kot v vrtu sem ta del prekrila s protitočno mrežo.
Zemlja spodaj je bila spomladi rahla, vendar se vse listje ni razkrojilo. Listje od zgoraj sem narahlo z grabljami pobrala.
Takšna je moja izkušnja. Seveda se prav fajn obnese pa listavka.
Boš povedal, kako bo pri tebi.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
AndrejB, levi rob grede ni povsem v poravnani liniji. Tole bo -5. Sori. 
Drugače pa, veter ti utegne resnično ponagajati. Jaz ta problem rešujem s svežim travnim odkosom čez listje, čeprav mi tudi to kombinacijo nemalokrat odpihuje.
Je pa zemlja spomladi zares rahla, oziroma nezabetonirana od snega ali dežja.
Ampak vseeno. Ali si imel kakšnega japonskega mojstra na delu? Zadeva zgleda napedenana u nulo, ... razen roba, seveda, ... ne morem iz svoje kože. Barabin.
Drugače pa, veter ti utegne resnično ponagajati. Jaz ta problem rešujem s svežim travnim odkosom čez listje, čeprav mi tudi to kombinacijo nemalokrat odpihuje.
Je pa zemlja spomladi zares rahla, oziroma nezabetonirana od snega ali dežja.
Ampak vseeno. Ali si imel kakšnega japonskega mojstra na delu? Zadeva zgleda napedenana u nulo, ... razen roba, seveda, ... ne morem iz svoje kože. Barabin.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Zelo lepa dekica! Za bukovo listje pravijo, da počasi razpada. Ne bi bilo odveč listje poškropiti s kompostnim čajem (poln mikroorganizmov), da bi se razkroj pospešil. Jaz poškropim z gnojem po Mariji Thun. Zdaj je za tako škropljenje še čas, ker so v tem času (do 19.novembra) mikroorganizmi v tleh še zelo aktivni. Do tega datuma naj bi zakjlučili z vsemi zemeljskimi deli...._________________naredimo svet lepši
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Včeraj sem namočil malo biogrene ( joj, kako ta zadeva meni smrdi ! ) in danes popoldne grem zalit s to brozgo. Tudi to najbrž ni slabo.
Se pa ne bom sekiral, če ne bo vse strohnelo, ker računam, da bo na tem delu, ki je zaenkrat prekrit, naslednje leto posajen krompir.
Za gredico pred "dekico", kjer sta na eni strani solata in radič, na drugi strani pa srebrnjak ven rine,
sem pa danes scumral zastirko iz listavke, iglic ter drobno sesekljane praproti.
Izgleda in diši prav super.
Se pa ne bom sekiral, če ne bo vse strohnelo, ker računam, da bo na tem delu, ki je zaenkrat prekrit, naslednje leto posajen krompir.
Za gredico pred "dekico", kjer sta na eni strani solata in radič, na drugi strani pa srebrnjak ven rine,
sem pa danes scumral zastirko iz listavke, iglic ter drobno sesekljane praproti.
Izgleda in diši prav super.
Te zastirke resnično dobro funkcionirajo, oz. izboljšujejo zemljo.
Lansko leto sem na česen "namontiral" sledečo verzijo. Po zemlji sem sprva potrosil kompost, vendar razmeroma zelo na tanko, ker ga nisem imel dovolj, čez pa listje iz gozda in povrhu vsega še nakošeno travo, da je obtežila listje. Del njive ob tej gredi nisem nič zastiral, ker sem pravtako v jeseni sejal zlati lan. Poleti, ko sem oboje pobral je bil izgled zemlje že na pogled različen, in sicer v korist predela z zastirko. Nato pa sem na celotni površini posejal ajdo proti plevelu. (na koncu sem jo celo uspel požeti in omlatiti za seme)
Zanimiva je bila reakcija setve na razliko predhodno tretirane površine. Predel z zastirko je ajdovito podivjal, pa nato polegel in zopet zdivjal, medtem ko pa je na delu brez zastiranja ajda ostala kompaktna in lepo pokončna tudi po močnejšem nalivu z vetrom. No, recimo, da sem preko ajde potem opazil še tisto, česar s pogledom na zemljo nisem mogel zaznati. Rodovitnost, čeprav situacija v povezavi s tem le ni absolutno črno-bela. (nekatere kulture so pač za bolj skromne pogoje, a to v tem primeru ni bistven podatek)
Podobna, v resnici pa mnogo bolj intenzivna situacija je pod mladim sadnim drevjem. Letos spomladi-poleti sem nato le "prišel" do nekaj več surovega komposta, in v luči tega sem bil nekoliko bolj radodaren. Recimo, da je vsako drevesce dobilo cca 5cm takšnega komposta, (na pol skompostirana mešanica trave in praproti, pa drobnih vej in še vsega živega) čes pa bogato travno zastirko. Sedaj, v jeseni, ko sem malo firbcal kaj se kaj dogaja "spodaj", me je presenetila živahna situacija vseh vrst življa. Kar mrgolelo je od vsega, sama ljuba sreča, .... ampak, ... tukaj zdraven sodi tudi neljubi živelj. Voluharji, ogrci majskih/junijskih hroščev, in tudi vse to je menda tako iskana "narava", ki da jo želimo čimbolj privabiti na naše vrtove.
... tole jaz opažam za zastirkami.
Lansko leto sem na česen "namontiral" sledečo verzijo. Po zemlji sem sprva potrosil kompost, vendar razmeroma zelo na tanko, ker ga nisem imel dovolj, čez pa listje iz gozda in povrhu vsega še nakošeno travo, da je obtežila listje. Del njive ob tej gredi nisem nič zastiral, ker sem pravtako v jeseni sejal zlati lan. Poleti, ko sem oboje pobral je bil izgled zemlje že na pogled različen, in sicer v korist predela z zastirko. Nato pa sem na celotni površini posejal ajdo proti plevelu. (na koncu sem jo celo uspel požeti in omlatiti za seme)
Zanimiva je bila reakcija setve na razliko predhodno tretirane površine. Predel z zastirko je ajdovito podivjal, pa nato polegel in zopet zdivjal, medtem ko pa je na delu brez zastiranja ajda ostala kompaktna in lepo pokončna tudi po močnejšem nalivu z vetrom. No, recimo, da sem preko ajde potem opazil še tisto, česar s pogledom na zemljo nisem mogel zaznati. Rodovitnost, čeprav situacija v povezavi s tem le ni absolutno črno-bela. (nekatere kulture so pač za bolj skromne pogoje, a to v tem primeru ni bistven podatek)
Podobna, v resnici pa mnogo bolj intenzivna situacija je pod mladim sadnim drevjem. Letos spomladi-poleti sem nato le "prišel" do nekaj več surovega komposta, in v luči tega sem bil nekoliko bolj radodaren. Recimo, da je vsako drevesce dobilo cca 5cm takšnega komposta, (na pol skompostirana mešanica trave in praproti, pa drobnih vej in še vsega živega) čes pa bogato travno zastirko. Sedaj, v jeseni, ko sem malo firbcal kaj se kaj dogaja "spodaj", me je presenetila živahna situacija vseh vrst življa. Kar mrgolelo je od vsega, sama ljuba sreča, .... ampak, ... tukaj zdraven sodi tudi neljubi živelj. Voluharji, ogrci majskih/junijskih hroščev, in tudi vse to je menda tako iskana "narava", ki da jo želimo čimbolj privabiti na naše vrtove.
... tole jaz opažam za zastirkami.