Ajda
- orhy
- Prispevkov: 2455
- Pridružen: Ne Jun 02, 2013 2:00 am
Ja, tudi jaz se spominjam, da je bila ajda, kot drugi posevek. Najbrž za ječmenom. Mislim, da ječmen prvi zori. Pri nas je sicer nismo nikoli sejali. Zakaj ?
Samo za eno družino v naši soseščini , se spominjam, da jo je pridelala vsako leto.
Med žitom je bilo posejano krmno korenje, ki smo ga opleli potem, ko je bilo žito že požeto.
_________________![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06421.gif)
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06422.gif)
Samo za eno družino v naši soseščini , se spominjam, da jo je pridelala vsako leto.
Med žitom je bilo posejano krmno korenje, ki smo ga opleli potem, ko je bilo žito že požeto.
![Idea](images/smiles/icon_idea.gif)
![Razz](images/smiles/icon_razz.gif)
![Very Happy](images/smiles/icon_biggrin.gif)
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06421.gif)
![](https://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/c06422.gif)
![Slika](https://www.cosgan.de/images/midi/haushalt/g017.gif)
-
- Prispevkov: 827
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
Plamenka samo čisto dol jo poreži pa baje zažene znova in ti bo lepo cvetela. Tako mi je rekel sodelavec, ki jo sadi za čebele in mu jo je enkrat toča čisto uničila. Po enem mesecu se je obrasla in bila še lepša, ker je imela več stranskih vršičkov in posledično več cvetov. lp_________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
https://picasaweb.google.com/home
-
- Prispevkov: 8148
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
Jaz sem malo ajde posejala sredi maja, takrat kot fižol. Ta ajda zdaj cveti, čeprav je pa zelo nizka. Jo posilkam danes, ko grem na njivo. Še enkrat pa jo bom sejala, ko bom požela rž, kateremu pa še manjka kar nekaj časa ( mislim, da bo zrel konec meseca. Se moram še pozanimat, kako veš, da je žito zrelo. Imam ga namreč prvič)
Poleg zdravih stvari,ki jih vsebuje in čebelje paše, je dobra tudi za tla-jih bogati in pleveli je nemarajo.
Orhy a si ti posejala tisto prigišče, ki sem ti ga dala?_________________naredimo svet lepši
Poleg zdravih stvari,ki jih vsebuje in čebelje paše, je dobra tudi za tla-jih bogati in pleveli je nemarajo.
Orhy a si ti posejala tisto prigišče, ki sem ti ga dala?_________________naredimo svet lepši
-
- Prispevkov: 9546
- Pridružen: So Jun 01, 2013 2:00 am
- Kraj: Rimske Toplice
Okoli cvetenja ajde in medovitosti: so problem sorte, je preoblem morda tudi čas cvetenja (ne, po ječmenu je bilo korenje, po pšenici je bila pa ajda, orhy, vsaj v naših koncih), ključni problem pa je - po besedah strokovnjaka za ajdo, dr. I. Krefta, pregnojenost njiv. Eden od razlogov, zakaj so sejali ajdo po žitu je bila kratka vegetacijska sezona, drugi gotovo ta, da ne potrebuje gnojenih tal, tretja pa, da zaduši rast plevela in razpleveli njive. In v skupnem- daje pridelek, ki je več kot uporaben, saj ima ajda precej beljakovin,....
Najlepše, daleč najlepše cvetijo ajde na visokih planotah Tibeta, Nepala, Butana,....kjer so skromna tla, visoke nadmorske višine in mnogo UV sevanja. taka ajda ima tudi veliko več rutina in kbvercetina, snovi, ki delujejo kot antioksidanti in so za človeka (tudi za živali, sevda), zelo koristni. Še veliko več teh snovi ima tatarska ajda (Fagopyrum tataricum), ki uspeva še veliko višje in na skrajno revnih tleh.
Pri nas so jo, od časa barona Žige Zoisa sejali po dolenjskih gričih, pogosto v mešpanih posvekih z navadno ajdo, zato je dobila ljudsko ime cojzla. Jo je gospod, menda na svoje stroške, uvažal s Češkega in širil med kmete, predvsem v "letih brez poletja", ko so bil poletja le bled odsev pravih, ker je zaradi prahu v atmosferi, ki je bil posledica izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (1812 do 1815), ko žita niso dozorela.
(dodajam citat svojega prispevka s prejšnjega foriuma:
Ajda NI žito (ker ne sodi med trave), je pa žitarica, ker iz nje dobivamo moko. Ajdo je treba ophati, kar ni enostaven psotopek in to počne komaj kakšne mlin, ki pač ima stope. Pri nas se tradicionalno uporablja način, da se ajda prej skuha, pa potem olušči, v Avstriji, recimo, pa nekako oklešejo zrna. Zato je po naše pripravljena kaša nekako prozorna, steklasta, oklesana pa je podobna pesku, ne znam drugače povedati.
Naš način priprave velja za dosti bolj kvalitetnega, ker pridobi ajda s tem, ko se med kuho škrob razgrajuje na manjše dele, na kvaliteti. Sploh, če kašo potem še skuhamo in spečemo, dobimo eno od najbolj varovalnih jedi za debelo črevo (vir: dr. I. Kreft).
Ajdo dandanes običlajno kar celo zmeljejo za moko in potem presejejo, včasih so jo prej ophali in potem mleli.
Zadnje čase Rangusov mlin v sodelovanju z BF prideluje in daje na tržišče tudi tatarsko ajdo, ki jo je v naše kraje uvedel v letih hude lakote zarad poslediv izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (leta 1812 do 1815, znana kot leta brez poletja) baron Žiga Zois in so jo na Dolenjskem do pred kratkim še sejali, vsaj v mešanih posevkih z navadno ajdo. Tatarska ajda ima še veliko več antioksidantov (kvercetin, rutin) kot navadna ajda, ker izvira iz visokih planot Himalaje in je s temi flavonoidi prilagojena na izjemno velika UV sevanja in tudi škodljivce. konec citata.
Najlepše, daleč najlepše cvetijo ajde na visokih planotah Tibeta, Nepala, Butana,....kjer so skromna tla, visoke nadmorske višine in mnogo UV sevanja. taka ajda ima tudi veliko več rutina in kbvercetina, snovi, ki delujejo kot antioksidanti in so za človeka (tudi za živali, sevda), zelo koristni. Še veliko več teh snovi ima tatarska ajda (Fagopyrum tataricum), ki uspeva še veliko višje in na skrajno revnih tleh.
Pri nas so jo, od časa barona Žige Zoisa sejali po dolenjskih gričih, pogosto v mešpanih posvekih z navadno ajdo, zato je dobila ljudsko ime cojzla. Jo je gospod, menda na svoje stroške, uvažal s Češkega in širil med kmete, predvsem v "letih brez poletja", ko so bil poletja le bled odsev pravih, ker je zaradi prahu v atmosferi, ki je bil posledica izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (1812 do 1815), ko žita niso dozorela.
(dodajam citat svojega prispevka s prejšnjega foriuma:
Ajda NI žito (ker ne sodi med trave), je pa žitarica, ker iz nje dobivamo moko. Ajdo je treba ophati, kar ni enostaven psotopek in to počne komaj kakšne mlin, ki pač ima stope. Pri nas se tradicionalno uporablja način, da se ajda prej skuha, pa potem olušči, v Avstriji, recimo, pa nekako oklešejo zrna. Zato je po naše pripravljena kaša nekako prozorna, steklasta, oklesana pa je podobna pesku, ne znam drugače povedati.
Naš način priprave velja za dosti bolj kvalitetnega, ker pridobi ajda s tem, ko se med kuho škrob razgrajuje na manjše dele, na kvaliteti. Sploh, če kašo potem še skuhamo in spečemo, dobimo eno od najbolj varovalnih jedi za debelo črevo (vir: dr. I. Kreft).
Ajdo dandanes običlajno kar celo zmeljejo za moko in potem presejejo, včasih so jo prej ophali in potem mleli.
Zadnje čase Rangusov mlin v sodelovanju z BF prideluje in daje na tržišče tudi tatarsko ajdo, ki jo je v naše kraje uvedel v letih hude lakote zarad poslediv izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (leta 1812 do 1815, znana kot leta brez poletja) baron Žiga Zois in so jo na Dolenjskem do pred kratkim še sejali, vsaj v mešanih posevkih z navadno ajdo. Tatarska ajda ima še veliko več antioksidantov (kvercetin, rutin) kot navadna ajda, ker izvira iz visokih planot Himalaje in je s temi flavonoidi prilagojena na izjemno velika UV sevanja in tudi škodljivce. konec citata.
-
- Prispevkov: 1869
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
Metuljc, ali še imaš tisto malo semena mislim tatarske ajde, za katero si nekaj rekla, da mi jo boš dala? Krompiček že izkopavam in delam prostor, pa majski srebrnjak mi je že tudi sprostil gredico, tako da imam kam nasejati. Če boš od nedelje naprej kaj fraj, se kaj pripelji, da še rečemo katero. LP Marija_________________Živeti na podeželju je najlepše!