Gozdni vrt
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Divje sadne vrste na domačem vrtu - je priročnik, ki opisuje 46 divjih sadnih vrst, ki so razvrščene po velikosti. Predstavljene so le rastline, ki nam poleg okrasja dajejo tudi užitne plodove. Opisom teh rastlin so dodane še informacije o njihovih zahtevah glede rastišča in nege.
velika drevesa:
žlahtni (pravi) kostanj, ginko
srednje velika drevesa:
jerebika, brek, mokovec, skorš, čremsa, murva, divja hruška
veliki grmi in nizka drevesa:
shepherdia, kobulasta oljčnica, šmarna hrušica, smokva, leska, mirabolana (marabela, ringlo), dren, nešplja, asimina ali paupau (asimina triloba), rakitovec, črni bezeg, glog, divja jablana
srednje veliki grmi:
aronija, češmin, robida, malina, ribez, kosmulja, kitajska češnja, kosteničevje, šipek, kutina, črni trn, brin
majhni grmi:
mahonija, borovnica, brusnica, gozdna jagoda
vzpenjavke:
akebija, kitajski kivi, mini kivi, shizandra
druge rastline z užitnimi plodovi:
decaisnea, trolistna citrona (vrsta limone, ki izhaja iz Himalaje in Kitajske in je odporna proti mrazu do -15°C)
Priročnik o starih samoniklih vrstah, z novitetami na našem prostoru, se lahko naroči na e-naslovu: info@km-z.si .
Priročnik: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/divjesadnevrste.aspx
Lep pozdrav.
velika drevesa:
žlahtni (pravi) kostanj, ginko
srednje velika drevesa:
jerebika, brek, mokovec, skorš, čremsa, murva, divja hruška
veliki grmi in nizka drevesa:
shepherdia, kobulasta oljčnica, šmarna hrušica, smokva, leska, mirabolana (marabela, ringlo), dren, nešplja, asimina ali paupau (asimina triloba), rakitovec, črni bezeg, glog, divja jablana
srednje veliki grmi:
aronija, češmin, robida, malina, ribez, kosmulja, kitajska češnja, kosteničevje, šipek, kutina, črni trn, brin
majhni grmi:
mahonija, borovnica, brusnica, gozdna jagoda
vzpenjavke:
akebija, kitajski kivi, mini kivi, shizandra
druge rastline z užitnimi plodovi:
decaisnea, trolistna citrona (vrsta limone, ki izhaja iz Himalaje in Kitajske in je odporna proti mrazu do -15°C)
Priročnik o starih samoniklih vrstah, z novitetami na našem prostoru, se lahko naroči na e-naslovu: info@km-z.si .
Priročnik: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/divjesadnevrste.aspx
Lep pozdrav.
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Sezona 2011 je bila čudovita.
Na jesen sem zasadil veliko novih rastlin, zelo veliko sem se naučil, pridobil izkušnje, marsikaj mi je veliko bolj jasno, mnogo stvari sedaj delam še z večjo gotovostjo.
Namen je bil, da se pokosi/potlači samo enkrat in sicer konec avgusta, začetek septembra, a me je konec junija pričakal pokošen travnik.
Nič kaj vesel nisem bil.
Nekaj rastlin je šlo po gobe, humus, ki se je ustvaril se je pograbil s celotnega travnika.
Ampak, kljub temu je gozdni vrt preživel in sedaj živi še močnejši.
Moj namen ni košnja celotnega travnika večkrat na leto, ampak sproti negovati okoli rastlin s pomočjo srpa, z ročnim trganjem, po malem, toliko, da rastline dobijo prostor in sonce, gnojilo, habitat pa ne doživi večjega šoka, saj se rastline odlično počutijo v zavetju travnika.
Namesto košnje odraslega travnika v avgustu je moj namen stvar preprosto poteptati, to pa z razlogom po izgledu, saj smo v urbanem naselju.
Če bi bilo po moje bi vse skupaj pustil tako kot narava želi.
Tako ali tako bi prvi sneg vse skupaj potlačil, zaradi izgleda pa lahko jaz to storim že konec avgusta.
Je pa en bonus pri temu in sicer to, da takoj po tem, ko se nekošen odrasel travnik potlači, vznikne nova rast in je na jesen vse skupaj spet lepo zeleno.
Tak postopek sem naredil v letu 2010.
Avgusta 2010 sem potlačil nekošen travnik in kmalu je ozelenel nazaj.
Količina organske snovi, ki s tem nastane je velika, saj zemljo prekrije potlačena snov, poleg tega pa vse skupaj še prekrije zelenje v višini 20 cm in več.
Takrat sem tudi sklenil, da ne bom kosil celotnega travnika.
Niti najmanj ne večkrat na leto, saj želim skozi celo leto imeti travniški habitat, ki nudi zavetje rastlinam.
Marec 2011
Vidna organska snov, ki jo je prejšnjo sezono zagotovil travnik.
Travnik se v sredini parcele ni kosil, samo poteptalo se je v avgustu 2010.
April 2011
Cvetoči potakjenci forzicije in sadike leske ob robu za mnogonamensko živo mejo.
Maj 2011
Bujnost vegetacije.
Korajžne mladike vinogradniških breskev, ki so vzklile že v aprilu.
Nega mladik s pomočjo zastiranja (preprečevanje konkurentov, gnojilo, markacija in druge koristi).
Prva nega okoli obstoječih grmov ipd.
Trganje vegetacije okoli rastlin, hkrati pa zastiranje s pomočjo potrgane snovi.
Prelepe maline s čudovito modro cvetočo pokrovno rastlino, ki ji ne vem imena.
Simbioza robide, divjih jagod, mete ter drugih rastlin.
Šmarna hruščica.
Cvetoč, bujen travnik, poln divje hrane in življenja.
Junij 2011
Preprosta nega z minimalnim posegom v travniški habitat.
Avgust 2011
Po ogledu filma Cvetje v jeseni sem drugo jutro šel nabrusit koso in še drugič pokosil celoten travnik.
Središčni del sem pustil na miru, pokosil sem brežino, rob travnika ipd.
Košnjo sem uporabil za zastiranje okoli rastlin, za ustvarjanje novih zelenjavnih vrtov na travniku ipd.
Kositi na roko je užitek, a vseeno upam, da se travniški habitat v naslenjih sezonah ne kosi v celoti in se neguje po malem, le okoli rastlin, ko je to potrebno.
Kot vidite gozdni vrt že dobiva konkretno obliko, ustvaril sem že marsikatero simbiozo med rastlinami, negovanje je preprosto.
September 2011
Oktober 2011
Vidna velika pestrost rastlin na manjšem prostoru.
Robida, nedaleč stran vinogradniška breskev, pod njima jagode, ledeniška meta, divje korenje, pastinak.
V ozadju hren, maroška meta in še marsikaj.
November 2011
December 2011
Na jesen sem zasadil veliko novih rastlin, zelo veliko sem se naučil, pridobil izkušnje, marsikaj mi je veliko bolj jasno, mnogo stvari sedaj delam še z večjo gotovostjo.
Namen je bil, da se pokosi/potlači samo enkrat in sicer konec avgusta, začetek septembra, a me je konec junija pričakal pokošen travnik.
Nič kaj vesel nisem bil.
Nekaj rastlin je šlo po gobe, humus, ki se je ustvaril se je pograbil s celotnega travnika.
Ampak, kljub temu je gozdni vrt preživel in sedaj živi še močnejši.
Moj namen ni košnja celotnega travnika večkrat na leto, ampak sproti negovati okoli rastlin s pomočjo srpa, z ročnim trganjem, po malem, toliko, da rastline dobijo prostor in sonce, gnojilo, habitat pa ne doživi večjega šoka, saj se rastline odlično počutijo v zavetju travnika.
Namesto košnje odraslega travnika v avgustu je moj namen stvar preprosto poteptati, to pa z razlogom po izgledu, saj smo v urbanem naselju.
Če bi bilo po moje bi vse skupaj pustil tako kot narava želi.
Tako ali tako bi prvi sneg vse skupaj potlačil, zaradi izgleda pa lahko jaz to storim že konec avgusta.
Je pa en bonus pri temu in sicer to, da takoj po tem, ko se nekošen odrasel travnik potlači, vznikne nova rast in je na jesen vse skupaj spet lepo zeleno.
Tak postopek sem naredil v letu 2010.
Avgusta 2010 sem potlačil nekošen travnik in kmalu je ozelenel nazaj.
Količina organske snovi, ki s tem nastane je velika, saj zemljo prekrije potlačena snov, poleg tega pa vse skupaj še prekrije zelenje v višini 20 cm in več.
Takrat sem tudi sklenil, da ne bom kosil celotnega travnika.
Niti najmanj ne večkrat na leto, saj želim skozi celo leto imeti travniški habitat, ki nudi zavetje rastlinam.
Marec 2011
Vidna organska snov, ki jo je prejšnjo sezono zagotovil travnik.
Travnik se v sredini parcele ni kosil, samo poteptalo se je v avgustu 2010.
April 2011
Cvetoči potakjenci forzicije in sadike leske ob robu za mnogonamensko živo mejo.
Maj 2011
Bujnost vegetacije.
Korajžne mladike vinogradniških breskev, ki so vzklile že v aprilu.
Nega mladik s pomočjo zastiranja (preprečevanje konkurentov, gnojilo, markacija in druge koristi).
Prva nega okoli obstoječih grmov ipd.
Trganje vegetacije okoli rastlin, hkrati pa zastiranje s pomočjo potrgane snovi.
Prelepe maline s čudovito modro cvetočo pokrovno rastlino, ki ji ne vem imena.
Simbioza robide, divjih jagod, mete ter drugih rastlin.
Šmarna hruščica.
Cvetoč, bujen travnik, poln divje hrane in življenja.
Junij 2011
Preprosta nega z minimalnim posegom v travniški habitat.
Avgust 2011
Po ogledu filma Cvetje v jeseni sem drugo jutro šel nabrusit koso in še drugič pokosil celoten travnik.
Središčni del sem pustil na miru, pokosil sem brežino, rob travnika ipd.
Košnjo sem uporabil za zastiranje okoli rastlin, za ustvarjanje novih zelenjavnih vrtov na travniku ipd.
Kositi na roko je užitek, a vseeno upam, da se travniški habitat v naslenjih sezonah ne kosi v celoti in se neguje po malem, le okoli rastlin, ko je to potrebno.
Kot vidite gozdni vrt že dobiva konkretno obliko, ustvaril sem že marsikatero simbiozo med rastlinami, negovanje je preprosto.
September 2011
Oktober 2011
Vidna velika pestrost rastlin na manjšem prostoru.
Robida, nedaleč stran vinogradniška breskev, pod njima jagode, ledeniška meta, divje korenje, pastinak.
V ozadju hren, maroška meta in še marsikaj.
November 2011
December 2011
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
April 2012
Rastline v gozdnem vrtu v Vitanju so lepo oživele.
Najbolj sem vesel sibirskih borovnic, rabarbare, luštreka, gozdnih jagod, bodoglavca, jagod, potaknjencev trt, ribeza, ...
Vsega sem vesel!
Cvetenje ribeza in negovanje mladik sibirske borovnice in japonske vinske jagode.
zuf: 09. Junij 2012
Franc, najlepša hvala za tole breztrnovo robido.
Lani je mene in nečakinjo dodobra razveselila.
Letos bo pa dosti tudi za druge.
Prvi cvetovi se odpirajo, veliko jih bo.
Raste v družbi vinogradiške, tudi tvoje peške, ki si jih prinesel v Rovte jeseni 2009.
Robida se je lani lepo razvejala, sem jo na dveh koncih do zime pogrobal in ukoreninil.
Tako imam že sedaj za drugo leto tri močne poganjke, letos pa je rodnih poganjkov štiri.
Najmočnejša sta ukrivljena, ker sem pogrobal vrhove, ostala dva pa sta na zavezana na kolu.
Spodaj pa ledeniška meta, hvala Garden-ja za potakjenc!
V družbi gozdnih jagod, ki sedaj zorijo.
Meto sem že enkrat porezal, čudovita je.
Naj vam lepo raste!
Aha, pa tole rdečo lesko še pripopam, še dve jeseni nazaj je bila šibica.
Ne vem zakaj sem imel odpor saditi nizko debelna drevesa, glede na to, da za visoka drevesa nimam prostora.
Z saditvijo visokih dreves bi zasenčil ves prostor, kar pa mi ni namen, saj želim pustiti dobro osončenost za veliko pestrost začimb, zelišč, predvsem pa sadnih grmov in grmičevja.
Na jesen bo akcija sajenja nizkih in srednje debelnih hrušk, jablan, češenj in še kaj.
Pride kdo pomagat?
zuf: 12. Junij 2012
Nasad imam namen dopolniti z naslednjimi rastlinami:
- razno sadno drevje na nizkih podlagah
- Purple leaf sand cherry (Prunus x cistena)
- kitajska češnja (prunus tomentosa)
- mahonija (mahonia aquifolium)
- akebija (akebia quinata, trifoliata)
- češmin (berberis vulgaris)
- rakitovec (hippophae rhamnoides)
- nešplja (mespilus germanica)
- rumeni dren (cornus mas)
- kobulasta oljčica (elaeaganus umbellata)
- shepherdia (shepherdia argentea)
- črni trn (prunus spinosa)
- brin (juniperus communis)
- decaisnea (decaisnea fargesii)
- trolistna citrona (poncirus trifoliata)
zuf: 07 julij 2012
Takole mi je ratalo cvetoče ozeleniti gole površine.
April-prej, junij-potem.
Največji pomočnik oves, mak, plavica, loboda, detelje, trave, špinača, samonikle rastline...
Ob cesti moram pokositi zaradi prometa, bolje jaz en meter, kot cestna tri.
Avgust 2012
Negovanje rdečelistne leske s pomočjo zastirke (odrezki lovorikovca) v avgustu.
Oktober 2012
Rastline v gozdnem vrtu v Vitanju so lepo oživele.
Najbolj sem vesel sibirskih borovnic, rabarbare, luštreka, gozdnih jagod, bodoglavca, jagod, potaknjencev trt, ribeza, ...
Vsega sem vesel!
Cvetenje ribeza in negovanje mladik sibirske borovnice in japonske vinske jagode.
zuf: 09. Junij 2012
Franc, najlepša hvala za tole breztrnovo robido.
Lani je mene in nečakinjo dodobra razveselila.
Letos bo pa dosti tudi za druge.
Prvi cvetovi se odpirajo, veliko jih bo.
Raste v družbi vinogradiške, tudi tvoje peške, ki si jih prinesel v Rovte jeseni 2009.
Robida se je lani lepo razvejala, sem jo na dveh koncih do zime pogrobal in ukoreninil.
Tako imam že sedaj za drugo leto tri močne poganjke, letos pa je rodnih poganjkov štiri.
Najmočnejša sta ukrivljena, ker sem pogrobal vrhove, ostala dva pa sta na zavezana na kolu.
Spodaj pa ledeniška meta, hvala Garden-ja za potakjenc!
V družbi gozdnih jagod, ki sedaj zorijo.
Meto sem že enkrat porezal, čudovita je.
Naj vam lepo raste!
Aha, pa tole rdečo lesko še pripopam, še dve jeseni nazaj je bila šibica.
Ne vem zakaj sem imel odpor saditi nizko debelna drevesa, glede na to, da za visoka drevesa nimam prostora.
Z saditvijo visokih dreves bi zasenčil ves prostor, kar pa mi ni namen, saj želim pustiti dobro osončenost za veliko pestrost začimb, zelišč, predvsem pa sadnih grmov in grmičevja.
Na jesen bo akcija sajenja nizkih in srednje debelnih hrušk, jablan, češenj in še kaj.
Pride kdo pomagat?
zuf: 12. Junij 2012
Nasad imam namen dopolniti z naslednjimi rastlinami:
- razno sadno drevje na nizkih podlagah
- Purple leaf sand cherry (Prunus x cistena)
- kitajska češnja (prunus tomentosa)
- mahonija (mahonia aquifolium)
- akebija (akebia quinata, trifoliata)
- češmin (berberis vulgaris)
- rakitovec (hippophae rhamnoides)
- nešplja (mespilus germanica)
- rumeni dren (cornus mas)
- kobulasta oljčica (elaeaganus umbellata)
- shepherdia (shepherdia argentea)
- črni trn (prunus spinosa)
- brin (juniperus communis)
- decaisnea (decaisnea fargesii)
- trolistna citrona (poncirus trifoliata)
zuf: 07 julij 2012
Takole mi je ratalo cvetoče ozeleniti gole površine.
April-prej, junij-potem.
Največji pomočnik oves, mak, plavica, loboda, detelje, trave, špinača, samonikle rastline...
Ob cesti moram pokositi zaradi prometa, bolje jaz en meter, kot cestna tri.
Avgust 2012
Negovanje rdečelistne leske s pomočjo zastirke (odrezki lovorikovca) v avgustu.
Oktober 2012
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
crtj: 08. marec 2013
Introduction to woody agriculture
ena ura
ni dolgčas
http://www.youtube.com/watch?v=KpJR2yfLUU0
Introduction to woody agriculture
ena ura
ni dolgčas
http://www.youtube.com/watch?v=KpJR2yfLUU0
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
21. Marec 2013
Tudi kosmulje in joste že komaj čakajo na pomlad.
Vse tri vinogradniške breskve bodo letos prvič cvetele.
Koščice sem posejal v jeseni 2009 na stalno mesto.
21. April 2013
Kako lepo se prebuja gozdni vrt v Vitanju!
Prvi cvetovi breskev v mojem življenju se te dni odpirajo.
Ogromno samosejanih rastlinic vsepovsod.
Brsti, cvetni popki, listi sadnih dreves in grmov pokajo od zdravja!
Divja trajna zelenjava vsepovsod.
Juhej, veselje!
06. maj 2013
Potke so prvič pokošene, dale so veliko zastirke za razne mladike in podobno.
Tudi kosmulje in joste že komaj čakajo na pomlad.
Vse tri vinogradniške breskve bodo letos prvič cvetele.
Koščice sem posejal v jeseni 2009 na stalno mesto.
21. April 2013
Kako lepo se prebuja gozdni vrt v Vitanju!
Prvi cvetovi breskev v mojem življenju se te dni odpirajo.
Ogromno samosejanih rastlinic vsepovsod.
Brsti, cvetni popki, listi sadnih dreves in grmov pokajo od zdravja!
Divja trajna zelenjava vsepovsod.
Juhej, veselje!
06. maj 2013
Potke so prvič pokošene, dale so veliko zastirke za razne mladike in podobno.
za vse znanje in trud, ki se skriva za to predstavitvijo!
Zdaj si nam pa dal dela. 