Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Gozdni vrt
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Gozdni vrt
(Prenos iz arhiva)
Gozdni vrt je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na užitnih in drugih koristnih rastlinah.
Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, vpzenjavke, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd.
Je dom mnogim drugim življenskim oblikam.
Osnova za ustvarjanje je opazovanje naravnih procesov in vzorcev.
Gozdni vrt v Fijerogi nad Koprom - zasaditev sadnega drevja, grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, trajne zelenjave ipd.
Nazadnje urejal/a zuf 08 Okt 2021 20:08; skupaj popravljeno 15 krat
Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, vpzenjavke, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd.
Je dom mnogim drugim življenskim oblikam.
Osnova za ustvarjanje je opazovanje naravnih procesov in vzorcev.
Gozdni vrt v Fijerogi nad Koprom - zasaditev sadnega drevja, grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, trajne zelenjave ipd.
Nazadnje urejal/a zuf 08 Okt 2021 20:08; skupaj popravljeno 15 kratV Vitanju ustvarjam gozdni vrt na travniku, ki se je v preteklosti kosil za krmo. Prve sadne rastline sem posadil leta 2008.
Travnik je zelo raznolik in je dobra osnova za ustvarjanje gozdnega vrta, saj raste mnogo koristnih rastlin - gabez, koprive, regrat, detelja, lucerna, hren itd.
Te rastline nudijo zastirko, privabljajo opraševalce, izboljšujejo zemljo, nudijo hrano, zdravila, zelišča ipd.
Vsa vegeticija se ob morebitni košnji uporabi kot zastirka okoli sadnih dreves, grmov. Takšna zastirka drevesa pognoji, ustvarja in izboljšuje zemljo.
Z vidika slojnosti je travnik sloj zelnatih rastlin.
Za zelenjavo je tudi veliko prostora, pa za začimbe, zelišča, okrasne rastline.
Tudi gomoljnice, čebulice in korenovke so v travniku, saj raste divje korenje, žafran, hren, pastinak, nasadil sem tulipane, narcise, irise, česen, čemaž in drugo.
V prihodnosti bo prevladoval drevesni in grmovni sloj.
Dosti dreves in grmov sem že posadil.
Posadil sem tudi že nekaj vzpenjalk - kivi, trta, glicinija.
Vitanje - pestra travniška vegetacija je odlična osnova za ustvarjanje gozdnega vrta
Začel sem torej s travnikom v katerega vključujem rastline po svojem izboru.
Mnogo rastlin dobim od prijateljev, pri sosedih, v naravi.
Smiselno se mi zdi, da poleg dreves v prvih letih dam poudarek na grmičevje, ki se z lahkoto presaja in razmnožuje.
Nudi veliko plodov v prvih letih, ko vrt čaka na polno rodnost dreves.
Poleg kupljenih sadnih sadik vzgajam sadna drevesa tudi iz semen.
Nasplošno sadim in sejem domače avtohtone rastline.
Prednost imajo rastline, ki se že obnesejo v dani klimi - recimo stare sorte jablan, hrušk. Sajenje, sejanje in ohranjanje divjih rastlin se mi zdi zelo pomembno - glog, dren, kostanj, bezeg, leska, maline, šipek, črni trn ipd.
Tudi eksotika in manj znane vrste niso izključene.
Pri tujerodnih invazivnih rastlinah sem posebno previden oz. jih sploh ne sadim.
Gozdni vrt v nastajanju - Vitanje - pestra rastlinska združba (vinogradniška breskev vzgojena iz semena, robida brez trnov,
gozdne jagode, meta, pastinak, hren, jesenske astre, koprive, josta, kosmulja, ribez...)
V mojem primeru je na travniku veliko samoniklih rastlin, ki so užitne ali kako drugače uporabne.
Nesmiselno bi bilo uničiti travniški habitat.
Kdo bi si mislil, da regratovo lučko z velikim veseljem pihnem, da bo drugo leto več regrata na travniku.
Mnoge rastline oz. skoraj vse so tudi odlične simbiotske rastline sadnemu drevju, nudijo gnojila, organsko maso, privabljajo opraševalce ipd.Nazadnje urejal/a zuf 01 Okt 2017 19:13; skupaj popravljeno 2 krat
Travnik je zelo raznolik in je dobra osnova za ustvarjanje gozdnega vrta, saj raste mnogo koristnih rastlin - gabez, koprive, regrat, detelja, lucerna, hren itd.
Te rastline nudijo zastirko, privabljajo opraševalce, izboljšujejo zemljo, nudijo hrano, zdravila, zelišča ipd.
Vsa vegeticija se ob morebitni košnji uporabi kot zastirka okoli sadnih dreves, grmov. Takšna zastirka drevesa pognoji, ustvarja in izboljšuje zemljo.
Z vidika slojnosti je travnik sloj zelnatih rastlin.
Za zelenjavo je tudi veliko prostora, pa za začimbe, zelišča, okrasne rastline.
Tudi gomoljnice, čebulice in korenovke so v travniku, saj raste divje korenje, žafran, hren, pastinak, nasadil sem tulipane, narcise, irise, česen, čemaž in drugo.
V prihodnosti bo prevladoval drevesni in grmovni sloj.
Dosti dreves in grmov sem že posadil.
Posadil sem tudi že nekaj vzpenjalk - kivi, trta, glicinija.
Vitanje - pestra travniška vegetacija je odlična osnova za ustvarjanje gozdnega vrta
Začel sem torej s travnikom v katerega vključujem rastline po svojem izboru.
Mnogo rastlin dobim od prijateljev, pri sosedih, v naravi.
Smiselno se mi zdi, da poleg dreves v prvih letih dam poudarek na grmičevje, ki se z lahkoto presaja in razmnožuje.
Nudi veliko plodov v prvih letih, ko vrt čaka na polno rodnost dreves.
Poleg kupljenih sadnih sadik vzgajam sadna drevesa tudi iz semen.
Nasplošno sadim in sejem domače avtohtone rastline.
Prednost imajo rastline, ki se že obnesejo v dani klimi - recimo stare sorte jablan, hrušk. Sajenje, sejanje in ohranjanje divjih rastlin se mi zdi zelo pomembno - glog, dren, kostanj, bezeg, leska, maline, šipek, črni trn ipd.
Tudi eksotika in manj znane vrste niso izključene.
Pri tujerodnih invazivnih rastlinah sem posebno previden oz. jih sploh ne sadim.
Gozdni vrt v nastajanju - Vitanje - pestra rastlinska združba (vinogradniška breskev vzgojena iz semena, robida brez trnov,
gozdne jagode, meta, pastinak, hren, jesenske astre, koprive, josta, kosmulja, ribez...)
V mojem primeru je na travniku veliko samoniklih rastlin, ki so užitne ali kako drugače uporabne.
Nesmiselno bi bilo uničiti travniški habitat.
Kdo bi si mislil, da regratovo lučko z velikim veseljem pihnem, da bo drugo leto več regrata na travniku.
Mnoge rastline oz. skoraj vse so tudi odlične simbiotske rastline sadnemu drevju, nudijo gnojila, organsko maso, privabljajo opraševalce ipd.Nazadnje urejal/a zuf 01 Okt 2017 19:13; skupaj popravljeno 2 krat
Oktober 2009
Začetek ustvarjanja gozdnega vrta. V ulici potekajo cestna dela.
Avgust 2010
Delno pokošen travnik ob robu, v središču na ravninskem delu nepokošeno, kasneje samo potlačeno.
November 2010
Slovo od smrek, ki so desetletja nazaj bila posajena z namenom božičnih smrek, pa nismo opazili, da so zrasle prevelike.
Smreke imajo plitki koreninski sistem, bila je skrb, da se poderejo na sosednje stavbe ipd.
Sicer pa smo dobili drva, hkrati pa mnogo več zahodnega sonca.
Marec 2011
Bodite pozorni na sloj organske mase na ravniskem delu, kjer v letu 2010 ni bilo pokošeno, ter golo površino na brežini, kjer je bilo pokošeno.
April 2011
Lepo vidna razlika v rasti na ravniskem delu napram brežine.
Seveda je tudi dolgoletna senca smrek naredila svoje.
zuf: 27. Junij 2011
Trenutno stanje je pokošeno. Malo žalostno za moj okus. Prilagajati se moram staršem in urbanemu okolju nasploh.
Travnik se je že spremenil v raznoliko zasaditev okrasnih trajnic, sadnega grmičevja, mladik sadnega drevja, zelišč, začimb. Tudi element zelenjavnega vrta je vključen. Poleg negovanega zelenjavnega vrta, ki je mimogrede neprekopan, se zelenjava goji tudi v travniku. Mnogim prvotnim travniškim rastlinam sem v teh letih določil uporabnost in namen.
Zdaj me čaka zapolnjevanje prostora, ki je še na voljo. Večinoma bom zapolnil z grmičevjem in grmi. Ravno prej sem potaknil josto. Bom že sedaj potikal in presajal, saj imam tukaj dosti vlage in mi je že lani uspevalo. Jeseni bo tudi pestro.
Želim posaditi še več okrasnih trajnic, ker bo užitnega zelo veliko, ko zapolnim ves prostor. Brežino, ki gleda na cesto bom zasadil predvsem z okrasnimi rastlinami, ravnino, ki bo v zavetju obcestnih grmov, pa z nizkim sadnim grmičevjem in nekaj kvadratov zelenjavnega vrta.
V teh letih sem opazil, da se tudi v nekošenem travniku sadno drevje in grmičevje dobro zakorenini in si kasneje izbori nadzemni prostor. Prva leta bolj čaka v senci travnika, ampak je vsako leto višje in ko dobi dosti svetlobe zelo močno zraste.
Najlažje v nekošenem travniku rastejo in se razraščajo maline. Letos sem se prvič dobro najedel malin. Nasad se je začel z nekaj sadikami. Enako se obnašajo mete in melise, pa gozdne jagode.
Kosmulje rabijo sonce in nadzemni prostor, sicer se nikamor ne premaknejo.
Ribez je podoben kosmulji, ampak malo bolj samostojen.
Robide se tudi dobro znajdejo.
Odvisno je od velikosti potaknjencev in sadik.
Vinogradniške breskve iz koščic vzklijejo v nekošenem travniku. Prvo leto ostanejo nekje na 10 - 20 cm višine. Enako je s koščicami češenj in sliv. Pa tudi druga drevesa kot je breza, javor, ringlo se podobno obnašajo.
Kar se tiče okrasnih trajnic so malo bolj zahtevne glede nadzemnega prostora in korenin. Enomesečno negovanje nad zemljo spusti do njih sonce, zastirka pa rahlja zemljo v neposredni bližini korenin in s tem pomaga k razračanju in rasti.
Trave najbolj otežujejo rast rastlinam, ki jih posejem, posadim. Hitro rastejo (senca), poleg tega se pod zemljo močno razraščajo in so veliki porabniki hranil in vode. V bližini sadnega drevja in podbnih rastlin trave izločim.
Zelenjava na travniku nima možnosti brez rednega oskrbovanja.
Avgust 2011
Druga košnja.
September 2011
Delno vidno, kje sem v avgustu položil košnjo.
Oktober 2011
Jesenske astre v polnem cvetenju, sajenje novih rastlin itd.
November 2011
Zasaditev novih rastlin, priprava vrta na zimo s pomočjo listja in druge organske snovi.
December 2011
Zimsko spanje.
Začetek ustvarjanja gozdnega vrta. V ulici potekajo cestna dela.
Avgust 2010
Delno pokošen travnik ob robu, v središču na ravninskem delu nepokošeno, kasneje samo potlačeno.
November 2010
Slovo od smrek, ki so desetletja nazaj bila posajena z namenom božičnih smrek, pa nismo opazili, da so zrasle prevelike.
Smreke imajo plitki koreninski sistem, bila je skrb, da se poderejo na sosednje stavbe ipd.
Sicer pa smo dobili drva, hkrati pa mnogo več zahodnega sonca.
Marec 2011
Bodite pozorni na sloj organske mase na ravniskem delu, kjer v letu 2010 ni bilo pokošeno, ter golo površino na brežini, kjer je bilo pokošeno.
April 2011
Lepo vidna razlika v rasti na ravniskem delu napram brežine.
Seveda je tudi dolgoletna senca smrek naredila svoje.
zuf: 27. Junij 2011
Trenutno stanje je pokošeno. Malo žalostno za moj okus. Prilagajati se moram staršem in urbanemu okolju nasploh.
Travnik se je že spremenil v raznoliko zasaditev okrasnih trajnic, sadnega grmičevja, mladik sadnega drevja, zelišč, začimb. Tudi element zelenjavnega vrta je vključen. Poleg negovanega zelenjavnega vrta, ki je mimogrede neprekopan, se zelenjava goji tudi v travniku. Mnogim prvotnim travniškim rastlinam sem v teh letih določil uporabnost in namen.
Zdaj me čaka zapolnjevanje prostora, ki je še na voljo. Večinoma bom zapolnil z grmičevjem in grmi. Ravno prej sem potaknil josto. Bom že sedaj potikal in presajal, saj imam tukaj dosti vlage in mi je že lani uspevalo. Jeseni bo tudi pestro.
Želim posaditi še več okrasnih trajnic, ker bo užitnega zelo veliko, ko zapolnim ves prostor. Brežino, ki gleda na cesto bom zasadil predvsem z okrasnimi rastlinami, ravnino, ki bo v zavetju obcestnih grmov, pa z nizkim sadnim grmičevjem in nekaj kvadratov zelenjavnega vrta.
V teh letih sem opazil, da se tudi v nekošenem travniku sadno drevje in grmičevje dobro zakorenini in si kasneje izbori nadzemni prostor. Prva leta bolj čaka v senci travnika, ampak je vsako leto višje in ko dobi dosti svetlobe zelo močno zraste.
Najlažje v nekošenem travniku rastejo in se razraščajo maline. Letos sem se prvič dobro najedel malin. Nasad se je začel z nekaj sadikami. Enako se obnašajo mete in melise, pa gozdne jagode.
Kosmulje rabijo sonce in nadzemni prostor, sicer se nikamor ne premaknejo.
Ribez je podoben kosmulji, ampak malo bolj samostojen.
Robide se tudi dobro znajdejo.
Odvisno je od velikosti potaknjencev in sadik.
Vinogradniške breskve iz koščic vzklijejo v nekošenem travniku. Prvo leto ostanejo nekje na 10 - 20 cm višine. Enako je s koščicami češenj in sliv. Pa tudi druga drevesa kot je breza, javor, ringlo se podobno obnašajo.
Kar se tiče okrasnih trajnic so malo bolj zahtevne glede nadzemnega prostora in korenin. Enomesečno negovanje nad zemljo spusti do njih sonce, zastirka pa rahlja zemljo v neposredni bližini korenin in s tem pomaga k razračanju in rasti.
Trave najbolj otežujejo rast rastlinam, ki jih posejem, posadim. Hitro rastejo (senca), poleg tega se pod zemljo močno razraščajo in so veliki porabniki hranil in vode. V bližini sadnega drevja in podbnih rastlin trave izločim.
Zelenjava na travniku nima možnosti brez rednega oskrbovanja.
Avgust 2011
Druga košnja.
September 2011
Delno vidno, kje sem v avgustu položil košnjo.
Oktober 2011
Jesenske astre v polnem cvetenju, sajenje novih rastlin itd.
November 2011
Zasaditev novih rastlin, priprava vrta na zimo s pomočjo listja in druge organske snovi.
December 2011
Zimsko spanje.
