labia, take rabimo, hvala ti! Zelo lepo si razdelal kaj je v EM. Tvoj postopek je zelo zanimiv, ga še nisem nikjer zasledil. Bom moral tvoj post še parkrat prebrat, da izluščim ves potencial za domače recepte.
Tole mi je padlo v oči!
Citiram:
Rhodopseudomonas palustris najdemo v kompostu, predvsem v izločkih deževnikov... Rhodopseudomonas palustris is a gram-negative purple non-sulfur bacteria
Na slikah zgoraj v procesu IMO1-4 se vidi, da je riž z inokuliranjem vermikomposta prerasla bela lesen, pojavila pa se je tudi roza barva! Misliš, da je to to?
Kar se tiče domače verzije EM-a, velik potencial zame osebno ima rejuvelac + drugi viri seveda. Bom kdaj kasneje malo več o rejuvelacu napisal, sem pa že v temi o domačem bokashiju opisal kako se ga naredi.
Citiram:
Rejuvelac contains eight of the B vitamins, vitamins E and K, and a variety of proteins, dextrines, carbohydrates, phosphates, saccharines, amylases, and aspergillus oryzae. Amylases are enzymes derived from aspergillus oryzae which have the faculty of breaking down large molecules of glucose, starch and glycogens.. It is rich in enzymes that assist both your digestion, and the growth of friendly bacteria such as lactobacillus bifidus. Lactobacillus produces a lactic acid that helps your colon maintain its natural, vitamin-producing facility. It also helps cleanse your intestinal tract.
Omenil si hrano za razmnoževanje mikrobov. Beli rafiniran sladkor dela probleme, ker je razbeljen, seveda s kemijo, in ljudje z njim niso imeli posebnih uspehov. Priporočam rjavi moscavado sladkor in melaso, dokler ne sprobam domačega jabolčnega sirupa! Otrobi so super, hrana in dom hkrati. Najboljši so tisti, ki imajo še ostanke moke zraven. Sem zadnjič na zadrugi kupil in je vprašal a čiste otrobe al tiste, k je še moka zraven (ti so celo ceneje).
Vir kvasovk, takile recepti so mi všeč!
Citiram:
vir wiki: Naravni kvas je tisti, ki se v pekarstvu pridobiva iz testa. Kos svežega testa, ki smo ga zgnetli iz moke in vode pri 20-25°C, pustimo fermentirati za kakih deset dni, nakar mu dodamo moko in vodo ter tako dobimo kislo testo.
Opazil sem, da se pri lovljenju mikrobov dosti uporablja kuhan riž. Kaj meniš/menite na domača žita ala pšenica in rž za alternativo? Čisto preprosto lahko to doma vzgojim, riža pač ne!
Citiram:
Bi pa opozoril vse, ki se lotevajo takih ali drugačnih kuharskih receptov, da je prava tista bela plesen( ki nastane na kompostu), slaba pa je črna ali zelena. Vse skupaj tudi ne sme smrdeti ampak v bistvu ima nek prijeten vonj. Te ugotovitve so prisotne pri vseh receptih, ki sem jih prebiral. Tudi količine za zmes so v različnih receptih različne in niso odločilnega pomena.
Se podpišem! Jaz pa še enkrat opozarjam na pomebmnost uporabe čiste vode, brez klora in ostalih primesij. Najboljša je deževnica ali izvirska voda. Iz pipe pa naj bo prekuhana in postana.
Spodaj citiram zelo dober način za pospešitev kompostiranja in hrati vnašanja koristnih delavcev pri kompostiranju, izboljšavi zemlje, izdelavi gnojil itd.
Citiram:
zapisal JR Desing:
Dragi prijatelji
Letos sem se tudi jaz lotil priprave domačega organka in to iz domačih mikroorganizmov( tudi jaz sem za domače, kot Zuf). Vse znanje sem črpal iz naslednjega linka
Na žalost nisem nič fotodokumentiral. Startno kulturo za IMO ali EM sem dobil v mojem kupu listja, ki je namenjen za zastiranje zemlje preko leta. Moram reči, da je organko odlično uspel. Posipal sem ga po malo preko celega leta po kompostniku in je dobesedno požiral vrtne odpadke. Prejšnja leta je bil kompostnik vedno premajhen. Res odlični videi in dobra navodila, le v angleščini.
Posip oziroma organko, kot temu pri nas rečemo, sem naredil po njegovem videu: IMO 2( inficiran riž zmešan z melaso in fermentiran 2 tedna) zmešaš z neklorirano vodo v razmerju 1:3. Pustiš stati 1 dan in precediš. To je koncentrat IMO 2. Ta koncentrat naj bi stal v priprtem vedru več let( moj se ni še čisto nič spremenil- zgleda, da bo držalo). V žitne otrobe zamešaš 2 skodelici moke. Posebej si pripraviš razredčen koncentrat z neklorirano vodo v razmerju 1:500 ( jaz sem naredil kar razmerje približno 1:5, saj je še avtor sam rekel, da to ni neka raketna znanost Laughing ). To tekočino zamešaš v pripravljene otrobe ( če mešanico stisneš v pest ne sme priteči tekočina). Vse skupaj streseš v vedro od Jupola in pustiš počivati 5-7 dni na toplem( pokrov naj ne bo tesno zaprt saj imamo opraviti z živimi organizmi, ki potrebujejo zrak).
Organko je pripravljen. Imel sem ga v vedru vse poletje in je prijetno rahlo kislo dišal. Proti koncu sezone ( na vrtu Wink ) pa je plesen prerastla vse skupaj in so bile vmes kepe s sivo ali rumeno plesnijo. Vse sem z roko zdrobil in posul po vrtu pod zastirko listja, ki sem ga potresel po vsem vrtu za čez zimo(sem vrtu naredil fin kovterček Very Happy ). Spomladi bom pa samo vse vkopal.
Nazadnje urejal/a zuf 27 Mar 2015 20:08; skupaj popravljeno 2 krat
Recept, ki sem ga letos dobil v Španiji pri ljudeh, ki jim mikrobi pomagajo pri slabi zemlji v sušnih pogojih! Meni osebno zelo ljub način kultiviranja mikrobov.
Original recept: ena enota gozdnega humusa oz. listavke dve enoti otrobov pol enote melase ali rjavega sladkorja voda
Zmešamo otrobe in listavko. Zmešamo manjšo količino tople vode in melase ali rajvega sladkorja, dodamo v večjo količino vode in vlažimo zgornjo mešanico, da pride ustrezna struktura. Zrakotesno zapremo za en mesec.
Ljudje od katerih sem dobil recept so kar 200L sod uporabljali in ga niso povsem napolnili, vsebino niso natlačili v sod. Porabli so pa 20kg humusa, 40kg otrobov in 10kg melase, za vodo pa ne vem količine. Pravijo takole: ko aerobni mikroorganizmi porabijo ves zrak, naredijo "seme" in nato umrejo. Potem začnejo delovati anaerobni. Iz zgoraj pridobljenega posipa lahko nadalje delamo EM, gnojilo na vodni osnovi, uporablja se pri sajenju dreves in zelenjave, dodatek k lončnicam ipd.
Takole je recept priredil pep:
Citiram:
pep je zapisal: Pravkar sem zmešal en del bokašija en del sveže žagovine in tri dele listavke, dodal nekaj sladkane vode in dal na toplo, pa da vidimo kaj bo. To mislim uporabiti spomladi za mešanje s krtinovko, kupljeno zemljo za vzgojo sadik.
pep, prosim poročaj kako se bo obneslo.Nazadnje urejal/a zuf 14 Jan 2014 20:28; skupaj popravljeno 3 krat
Bravo Zuf in Labia! To potrebujemo! Moj namen pri izdelavi posipa je bil res samo za pospeševanje razkrajanja v kompostnem kupu in dodajanje hranil in mikroorganizmov v vrt. V komostni kup pa tudi posipam oglje, ki ga sam skuham po postopku pirolize iz pelet (Pelete so ravno prav velike in še drobiti jih ni potrebno).S tem zagotovim dom tej hrani in mikroorganizmom. Prepričan sem, da smo na pravi poti! _________________Narava je vsemogočna!
O, super se tale debata razvija. Pomeni, da je že čas, da vnesemo nekaj dvoma oziroma kritičnega pogleda na zadeve, ki krožijo po internetu v zvezi s sladkorjem v recepturi.
Navajam del od zuf-a: Beli rafiniran sladkor dela probleme, ker je razbeljen, seveda s kemijo, in ljudje z njim niso imeli posebnih uspehov. Priporočam rjavi moscavado sladkor in melaso, dokler ne sprobam domačega jabolčnega sirupa! Smile
Zgornja trditev je omenjena skoraj v vseh receptih, ker jo očitno vsi prepisujejo, vsaj tako se mi zdi. Zapisal bom samo pomembnejše odseke iz navedenih spletnih strani, ki to trditev popolnoma ovržejo.
Poglejmo tukaj:http://www.surovine.si/sladkor.php , navajam del vsebine: "Sladkor (saharoza) se pridobiva pretežno iz sladkorne pese in trsa. Med njima ni nobene kemične ali fizične razlike. Nam najbolj poznani beli sladkor nastane iz štirih različnih vrst sladkorja: glukoze, dekstroze, fruktoze in laktoze. Vse vrste sladkorja pripadajo skupini ogljikovih hidratov. ......Sladkorni trs se goji v tropskih in subtropskih regijah, ker je tam podnebje z veliko padavinami in obdobji z veliko vročino in sušo...... Sladkorna pesa pa izhaja predvsem iz EU in Rusije"
Potem si pa poglejmo tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Saharoza , tole: "Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji. Doma ga največkrat uporabljamo v kulinariki - za sladkanje. Strukturna formula saharoze Spada med nereducirajoče disaharide. Je spojina fruktoze in glukoze, z molekulsko formulo C12H22O11. Je brez barve in vonja, ima sladek okus. Pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju...." V bistvu gre za kristalno obliko, ki je pravzaprav prozorna oziroma bela- barva, kot pri zdrobljenem steklu. Sedaj pa razložimo nekaj o barvi sladkorja.
Naj omenim torej, da v Evropi kupujemo sladkor iz pese, ki pa je lahko bele barve ali rjave barve. Morda se izjemoma dobi tudi trsni sladkor- je pa to bolj izjema. Zelo zanimivo pri tem je, da je v bistvu trsni rjavi sladkor v postopku pridelave obogaten s kemijo, medtem, ko pri pridelavi iz pese v bistvu takoj dobimo bel sladkor. Če želimo imeti rjavega, ga namreč prelijejo z melaso- barvilom- karamelom,....
Pa poglejmo tukaj:http://www.wiener-zucker.at/index.php?id=370 in sicer en del, ki govori o pridelavi iz pese: "Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese je večstopenjski proces, ki ga uporablja večina evropskih dežel...... Rjavi sladkor je saharoza, ki je obogatena z dodanim sirupom trsnega sladkorja in karameliziranim kristalnim sladkorjem...............Rumeni sladkor je iz sladkorne pese pridobljena saharoza, ki vsebuje še ostanke sirupa. To podeli tej vrsti sladkorja njeno rumenkasto barvo ter značilen okus.....
Najpomembnejše stopnje pridelave sladkorja iz pese so:
Predelava sladkorne pese Odstranjevanje zemlje ter listov, ekstrakcija sladkornega soka Čiščenje soka/koncentracija Odstranitev nesladkornih delov, odstranjevanje vode (skladiščenje sirupa) Kristalizacija in skladiščenje sladkorja Pridobivanje čistega sladkorja, skladiščenje v velikih silosih v popolnih pogojih"
Sedaj pa poglejmo postopek pri predelavi iz trsa: "Po žetvi je potrebno porezane trse takoj predelati, saj se le tako ohrani sladkor in prepreči razgradnja sladkorja zaradi mikroorganizmov. Pridobivanje surovega trsnega sladkorja je zato mogoče le v tovarnah, ki so v bližini pridelovalnih površin. Sladkorni trs očistijo, stisnejo in zmeljejo ter nato popršijo z vročo vodo, da izločijo sok. Le-tega nato prefiltrirajo, sok se po tem z izparevanjem v podtlačnem okolju zgosti in nato skristalizira. S centrifugiranjem odstranijo preostali matični sirup od kristaliziranega. Na tej točki je sladkor deloma očiščen in v kristalizirani mikrobiološko stabilni obliki. Najpomembnejši koraki rafiniranja surovega trsnega sladkorja so:
Afinacija in topljenje Karbonatenje in filtriranje Razbarvanje Izparevanje in kristalizacija"
No sedaj pa si tukaj:http://www.dnevnik.si/zdravje/1042296066 poglejmo kaj pravijo strokovnjaki o razliki med belim in rjavim:
" Povedala nam je, da je rjavi sladkor pravzaprav beli sladkor, ki so mu dodali melaso, gost sirup, bogat z vitamini in minerali, ki je stranski proizvod pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa. Rjavi in beli sladkor se po svoji energijski vrednosti in sestavi tako razlikujeta le minimalno........."........Beli sladkor je ekološko bolj sporen, najbolj sporen pa je rjavi sladkor, saj gre za rafinirani beli sladkor, pomešan z melasnim sirupom," pravi Fidler-Misova " ( gre za evropsko pridelavo- moja opomba)
Če zadeve strnemo: Če je sladkor iz trsa je v prvi fazi rjav, po obdelavi bel. Če je sladkor iz pese je v prvi fazi bel, po obdelavi rjav.
Torej najbolje je uporabiti : rjav trsni ALI bel pesni sladkor. Slabše pa je : bel trsni ALI rjav pesni.
Ali glivice in bakterije umirajo v belem sladkorju iz pese ( ki ga imamo v EU)- životarijo- se slabo razvijajo?? Zagotovo ne!! Pri pripravi kruha ( če ga delamo doma) je eden od dela postopka priprava kvasa, ki ga vmešamo v moko: "V posodo z mlačnim mlekom in sladkorjem primešamo kvas in počakamo, da vzhaja. V posodi zmešamo moko, sol in olje ter masi dodamo vzhajan kvas. Dodajamo mlačno vodo in zgnetemo srednje mehko testo. Oblikujemo hlebec, ga pomokamo iz vseh strani in ga pustimo počivati 30 minut."
Nikjer še nisem zasledil recepta, ki bi zahteval rjavi sladkor, da bi se glivice kvasovke bolje namnožile. Očitno jim beli sladkor kar ustreza in se veselo razmnožujejo- kvas pa lepo vzhaja.
Torej, en delček kritičnega dvoma sem vnesel : beli ali rjavi sladkor?Nazadnje urejal/a labia 25 Dec 2013 13:43; skupaj popravljeno 2 krat
Zelo zelo zanimivo branje pripravljate!!! Jaz imam tisoče vprašanj, še najbolj me pa moti, da je čisto nemogoče vedeti, kaj se dogaja v teh masah, kjer se namnožujejo MO. Zmeraj so drugačeni, sigurno se ne množijo vsi, ker obstaja tekmovanje. V glavnem to neznanje in nezmožnost poznavanje me spravlja kar malo ob pamet, vse je tako neoprijemljivo=). Je pa tema pri kateri lahko presediš tedne. Bom spremljal=)
Kar se sladkorja tiče, pa prav tako super, vem zdaj precej več in to je res taka vsakodnevna stvar, super! Sladkor je seveda v osnovi nekakšen univerzalni in hiter vir energije, ki ga večina (po moje) MO lahko izkorišča. Seveda pa tudi sladkor veže vodo, zato je konzervans (vemo pri marmeladah), ampak to veste in te mase ne boste zasipavali s sladkorjem=).
To je to, hvala vsem za raziskovanje zelo zanimivih stvari.
greeny, dejansko se nam sanja ne, kaj vse se dogaja na mikrobiološki ravni. Toliko je neraziskanega, pa še tisto kar je, je zelo malo. Čutim tvojo frustracijo, sploh, če študiraš v tej smeri. Mimogrede, včeraj me je zadelo in sem v bistvu dojel tvoj dvom glede lovljenja MO brez stika z zemljo. Res je, če je namen izboljšati življenje v tleh, je logično, da vabo daš v neposreden stik z živimi zdravimi tlemi iz različnih lokacij.
Mislim, da je ključ za strastnega ljubiteljskega lovilca mikrobov v opazovanju učinkov, ko se pripravki uporabijo. Pa seveda upoštevanje ključnih smernic kako jih loviti in razmoževati ter uporabljati, kasneje pa se tudi igrati z lastnimi idejami.
Vir sladkorja za hrano mikrobom
labia, dvomi so vedno zdravi. Spet nič ne vem, oziroma sem moral ovreči prepričanja glede belega sladkorja. Naj omenim, da uporabljam in priporočam rjavi moscavado sladkor, ki je pridobljen iz sladkornega trsa, torej kvalitetna roba. Ne priporočam rjavi sladkor sladkorne pese, ki je pobarvan. Če je pobarvan z melaso bi še šlo, ampak nikoli ne veš. V nobenem primeru pa beli sladkor sladkornega trsa, ta je najslabši. Te stvari sem že pred časom slišal, pa mi niso bile čisto jasne, hvala za razlago.
Citiram:
Torej, en delček kritičnega dvoma sem vnesel : beli ali rjavi sladkor?
Moj odgovor na tole je - nič od tega! Verjamem v domače vire. Melaso in rjav sladkor iz tropskih dežel trenutno uporabljam, a mi ta vir na dolgi rok ne diši. Tudi industrijski beli sladkor iz sladkorne pese ne, pa čeprav deluje. Torej, domači vir sladkorja mi je trenutno zelo všečna ideja. Vir? Neprekuhan jabolčni sok, pridobljen s prešanjem jabolk. Svež sprešan sok smo v obilju zamrznili, ga imam čisto dovolj. In je tudi logično, melasa prve stopnje kot stranski produkt se pridobi pri vretju soka sladkornega trsa. Isto naredim z jabolčnim sokom. Je zanimv proces. 1,5L plastenko zamrznjenega jabolčnega soka potopim v toplo vodo. Najprej se odtali pol litra zelo gostega sirupa, to iztočim iz plastenke (skoraj ne moreš piti, tako sladko je), plastenko potopim nazaj v toplo vodo in naslednjih pol litra je malo bolj voden sok (še vedno sladek), zadnjih pol litra je pa zelo vodeno. Potem vzamem prvih pol litra zelo gostega sirupa in ga počasi vrem, nakar dobim zelo gosto snov, po teksturi podobno melasi. Če vrem čisto do konca dobim žele, ki ga lahko primem v roko in oblikujem. Vse tri različice so pomojem odličen vir sladkorja za mikrobe: 1- gosti sirup pridobljem pri odtajanju 2- zgoščen sirup po vretju 3- žele Zdaj moram samo še sprobat zgornje tri in primerjat z melaso/rajvim sladkorjem.
Prav si povedal zuf. Sicer ima seveda vsak svoje mnenje. Kolikor se meni zdi je razlika med sladkorji zelo majhna, oziroma so količine nekvalitetnih sestavin tako majhne, da jih praktično lahko zanemarimo. Morda bi test pri vzhajanju kvasa za kruh, kjer bi uporabil enkrat rjavi drugič beli sladkor pokazal ali je kaj razlike pri vzhajanju. Pokazalo bi ali glivice kvasovke raje uživajo v belem ali rjavem.
Seveda bi potem morali biti tudi enako natančni pri drugih sestavinah, kar pa bilo težko. Koristnih mikroorganizmov, ki jih dosedaj smatramo za take in so prepoznani je zelo blizu številki 2000. Pred tremi leti so jih poznali okoli 1000.
V bistvu gre za probiotike ( pro bios- za življenje):http://sl.wikipedia.org/wiki/Probiotik Čuda različnih izdelkov ( jogurtov, napitkov itd) so proizvajalci ponudili na trgu. Precej jih je padlo na testih, ker niso vsebovali navedenih živih mikroorganizmov ali pa bistveno premalo.. Največkrat pa gre za marketinški prijem.
Zato se je najbolje zanesti na domače naravne izdelke. Kot navaja Alojz Ihan-mikrobiolog so to (http://www.zurnal24.si/malo-je-pravih-probiotikov-clanek-98039): "......naravne probiotike, kot so kislo zelje, repa, sirotka, med, sadje, jabolčni kis in paradižnik....." Sam bi dodal še kislo mleko, kefir, probiotični napitki itd. V bistvu vse kar je v zvezi s fermentacijo vsebuje organizme.
V teh sestavinah torej lahko iščemo koristne mikroorganizme.
Zanimivo je, da recimo napihnjen jogurt vsebuje precej več mikroorganizmov in ga imamo za pokvarjenega, pa v resnici ni, le bolj kisel je. Upoštevati je treba, da ne sme spremeniti barve, vonja in ni razlog napihnjenosti naselitev kakšne druge kolonije.
To preberemo tukaj: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=283 in del teksta: "Živi probiotiki se hitro razmnožujejo, ob tem pa potrebujejo veliko hrane (mlečni sladkor, vlaknine in podobno). Ko jim zmanjka hrane, umrejo. To je glavna ovira, s katero se sooča mlečna industrija. Po naravni poti mlečnokislinske bakterije jedo mlečni sladkor (laktozo), zaradi česar se kislost in količina teh koristnih bakterij v mleku iz dneva v dan povečuje, plini dvigujejo pokrovček in po enem tednu je izdelek sicer zelo zdrav, vendar za povprečen okus preveč kisel."
Ha, da se vrnem nekaj nazaj, ko si omenjal izdelavo svojega sladkorja. Tukaj : http://www.bodieko.si/izdelava-sladkorja-iz-sladkorne-pese je zanimiv članek, če želimo izdelati lasten sladkor, pa še precej enostavno je- kot kuhanje marmelade.
Glede EMO izdelave pa je nekako najbolje popisati vse organizme, ki so v EM izdelku, potem pa za posamezen organizem poiskati izdelek, ki jih največ vsebuje. Tako sem sam naredil ( google). Nekako se mi ni dalo nakopati si preveč dela. Najenostavneje je vse sestavine naravnega izvora najti v trgovini. Vsaj približek tega. Nato naj bi se itak organizmi sami namnožili, ko jih damo v ustrezno okolje .
Sva se pogovarjala s prijateljem, ki je mikrobiolog in je malo komentiral tvoj prvi prispevek v tej temi, ko si našteval EM vsebine in kje jih dobiti. Uporaba trgovinskih izdelkov za startne kulture se mu ne zdi ravno smiselno. Bi se kar strinjal z njim. Upam, da ne zameriš, skupaj raziskujemo, se bomo najbrž še dostikrat popravljali, mogoče tudi po nepotrebenm.
Citiram:
Sej razmišlanje je ful logično in tut jaz bi se zadeve verjetno tak lotu, če nebi bil mikrobiolog. Samo po pravici povedano, ni glih pravilno. Bakterije in kvasovke iz mlečnih izdelkov in kvasa so vse industrijski sevi, ki jih uporabljajo v živilski industriji že par 10 let, kakšne kvasovke pa verjetno že krepko čez 100 let. In ker smo jih tako "udomačili" niso več kaj dosti podobne tistim v naravi in so zato nekoristne rastlinam. Po možnosti so nekatere še gensko spremenjene. Tiste iz kislega zelja so bolj primerne, kot vir Lactobacillus je boljša tista tvoja metoda z rižem za lovljenje le teh. Najboljša je pa tak al tak zemlja/humus/kompost kjer je noter itak vse od naštetega + še veliko veliko več. Uglavnem najboljši so naravni viri mikroorganizmov
Kar se pa tiče domačega sladkorja iz sladkorne pese smo pa tudi v nizkem štartu za nabavo semen. Hvala za link, dober članek in navodila. Še snega ni bilo, pa že o spomladanski vzgoji razmišljam.