Žganjekuha nekoč in danes

[juglans]

bobolino
tudi meni se ta razlika (plin/drva) nekako zdi težje razumljiva.

Tovrstnih izkušenj nimam, sem pa preizkusil hrano kuhano v lončeni posodi na štedilniku na drva. Dejansko je hrana nekako drugačna. Ali je to psihološki moment ne vem, vem pa da tega kosila ne bom pozabil.

[muha]

Prvih 20 let sem jedla izključno hrano, kuhano na štedilniku na drva in pečeno v krušni peči ali v "roru" (pečica, ki dobiva vročino od štedilnika). Tudi kuhat sem se učila v takem okolju. Ne morem reči, da je ravno boljša, je pa način kuhanja precej drugačen. Kar naprej je treba skrbeti za ravno prav toplote, pravilno nalagati drva, pripirati in odpirati vlek, primikati in odmikati posode, snemati ali dodajati "rinke" (nekakšni obročki na ploščah starih štedilnikov, s katerimi si lahko bolj ali manj široko odpiral odprtino direktno nad ognjem). Lahko, da je bil okus drugačen ravno zato, ker je vmes, ko se je kuhalo, ogenj parkrat dogorel in je hrana tačas bolj ali manj mirovala. Se pravi, da se je večinoma kuhalo na manjši vročini in dalj časa.

Čudovito za enolončnice in domačo govejo juho, precej manj pa za makarone, rižote in kar je še podobnih zadev, ki najbolje uspejo ob kontrolirani enakomerni toploti.

[bodika]

Daleč so tisti časi,ko smo vsi poznali kuhanje na štedilniku na trdo gorivo.Zjutraj je bilo potrebno najprej ščistit štedilnik,zakurit,šele za tem smo lahkom pristavili za kavo ali čaj.Še sedaj se čudim kako so naše stare mame obvladale umetnost peke v teh štedilnikih.Se pa še sedaj spomnim sarm,ki jih je delala stara mama v štedilniku na trdo gorivo.Bile so enkratne.
Ne vem kako bi se v tem času večnega hitenja navadili zopet na te štedilnike.

[vodenka]

Pozdravljeni no na trdem štadilniku kuham in pečem kruh od kar sem se oženila to je 23let za poročno darilo sva z možem nabirala denar da sva si postavila res velik iz rostfreja štedilnik ki pa pa popravici povedano jaz neznam kuhat na plinu edino poleti ki je res vroče nad 30stopinceljzija takrat uporabljam plin.

pep res s kuhanjem žganja je bil to res pravi vaški praznik zdaj je pa samo neko opravilo ki ti narava nudi darove bi pa bilo res škoda da pojedo vse divje živali .

Prinas prvo zgodnje sadje že pobiramo konca avgusta to so češpovci in zgodne hruške ostale hruške kot so tepke, grda dobra in tiste debele moštarice pa jih poberemo tja do konca oktobra.Seveda so še jabolka in češpe v mes samo ta sadeš pa imamo za kuhanje mošta in za sušenje da imamo za pozimi kaj grizckat.Redko gredo jabolka za kuha žganje.
Sadje prinas še vedno sesekamo z sekalom (to je tisti ki so včasih za prašiče krompir sesekali)v velikem lesenem čebru ,v sode damo sadje po občutku motika nesme na hitro padit nazdol soda ampak počasi seveda stem mora biti tekočine ravno prav ,mešamo enkrat na dan in to toliko casa dokler ni nekega dne sadje na dno soda in napovršju tekocina vse to pokrijemo z pokrovom in pustimo do pozne jeseni ,shranjeno imamo v kozolcu kjer je prepih in bolj temno .

No pri samem kuhanju je pa nasledni postpek ,mi mu pravimo močnik ga stresemo v kotel fajn zakorimo tukaj niso tolk pomembna drva so lahko mešana ,zapremo kotel ,v veliki sod damo sneg čene pa voda iz studenca ko zavre malo zmanjšamo pri kurjavi ,tista tekočina ki teče skozi cevjo se imenuje sirotka in se steka v posodo ,zraven imamo pa kozarec da na vsake toliko časa na točimo sirotko v kozarec in vržemo na ogenj in če se pokaže velik svetal moder dim to pomeni da je še za velik stocit ,če pa se samo dvigne pepel iz korišča pa moramo od stavit posodo in takoj zmanjšati ogenj ,seveda stem pa iz praznit kotel z mocnikom ta prekuhani močnik stresemo na gnoj saj nima nobene vrednosti v sebi,ko tako nadaljujemo moramo seveda tudi zamenjati vodo v tavelikem sodu in dati novo ohlajeno ali je to sneg ali pa iz studenca tisto vročo smo ponavadi dali v drugo vecjo posodo da seje do naslednje kuhe ohladilo to delamo te postopke dokler ne zmanjka mocnika ki ga ponavadi pride zelo veliko in traja kuha taka tudi do 14dni.

če seje kotel smodil ni bilo vzrk v kurjenju ampak sadje ima velko vrednost pri sladkorju to se dogaja pri kuhi s češpami in čeje bilo preveč jabolk mešanih vs hruškami je pa zelo velik dela da se očisti kotel.
Koncna faza kuhanja šnopca je sledeča kotel in cevi je treba fajn oprati s pepelom in vroče vode da ne smrdi žganje ,v kotel zlijemo sirotko zapremo kotel in tam krej se spoji cev namažemo s moko ki je pomesana vodo da vse to skupaj zacementira da ne uhajajo plini na koncu soda pa damo liter .zakorimo s bukovimi drvami na začetku zelo močno gori ko priteče tisti cvet moramo takoj zmanjšati ogenj in isto časno hladiti kotel z mrzlo tekočino da se curek žganja zmanjša na več kot polovico in skozi držati mali curek čeje prevelik to žganje ni pravo ker potem bo zelo močan in prežgan res ujeti je trba glih pravo mero seveda v tistem v velkem sodu je treba pa zelo pogosto menjati vodo da pride shlajeno žganje uf tukaj je zelo velik dela ,ko roko pomočite v ta sod in če ne držite v njem roke je trba zamenjati vodo in dati sneg ali iz potoka.Ravno tako imamo kozarec zraven za meritev kot pri serotki ,samo ko gre proti koncu je žganje bolj motno in tega se pa da posebno posodo ker ima manj od 40% Žganje se steka v liter kjer se vidi kako mali curek lepo teče in se dela zraven mali krancelček,vseto traja tudi do osem ur kuhanja šnopca.

Ko je vse to kuhano zlijemo v eno veliko posodo zapremo in pustimo kakšen mesec čistu primiru da vse skupaj dozori ,potem pa prekuhamo vodo ta mora biti kapnica ali sneg skratka mehka voda in zlijemo v tisto velko posodo da vse skupaj premešamo tako da se vrti v krogu razmerja neznam povedat k delamo po občutku tako da nalijemo v liter in tukaj pa nastopi tista merca za alkohol ,približati moramo vsaj do50%več ne ,v odbobju ko je to tast meru je brez merce saj je imel občutek manjši ko je kranceljček bolj je pitn za pit ampak je tud na tej njegovi teoriji hudo zbolel zato smo upelali merco za alkohol.

Z možem imava razdeljeno prva kuho s sirotko to on kuha k moraš res zelo velik delat saj hitro to poteka drugo rundo pa pridem jaz na vrsto k je pa bolj počasno ,dogotrajno in ustrajno tukaj pa moj mož nima potrpljenja gre pa rajši v svoj hobi ,no in ob taki kuhi so se sosedje zbrali pa kakšno vaško rekli čene so se pa šli tudi kakšne vraže ena takih je tud da so nakoncu velikega soda dali dve bombažni krpi in vrerovali da senebo prikazal in zraven še zmolili.

Ko takole se kuha sadeži iz nareve se neda opisati kako lepo vse skupaj diši,cvet ki priteče pa se uporablja za mazanje bolecin v križu ,pri govedah v hlevih in v urezninah.

Takole sem mal nakratko opisala našo kuho žganja.

[Furman]

Brez zamere a tale tema je iz žganjekuhe odtavala med štedilnike na drva
Da pa še jaz malo posmetim:
Na kavo sem včasih hodil v lokal kjer sta delali dve sestri in ugotovil, da ena naredi bistveno boljšo kavo kot druga. Ko sem ji to omenil je rekla: Imam zelo rada kavo in jo kuham z ljubeznijo, sestra jo kuha ker jo mora in od tu je razlika...
_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

[Furman]

Zanima me kaj menijo strokovnjako za žganjekuho o samoizdelavi mini lonca s katerim bi lahko destiliral tudi kaka zelišča. Uporabil bi malce boljši ekonom lonec 9litrski namesto varnostnega ventila namontiral cevko in jo speljal v hladilnik-vodo in nato v posodo za zbiranje destilata. Uporabil bi na primer takle ekonom lonec.
http://www.kuhko.si/Inox-posoda/Ekonom-lonci/Ekonom-lonec-9-l-Metinox
izhod ima na sredini pokrovke, le ker je pokrovka bolj ravna namesto stožčasta bi bil izplen destilata verjetno manjši.


Na spodnji povezavi so mini kotli tale bi se mi zdel cenovno in velikostno še primeren.

http://mediterranea.gostorego.com/alembik-5l-eco.html

_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

[vodenka]

Furman ti svetujem da tisti mini kotel na drugi sliki bo odličen za kuha zelišč ,saj od moje tašče mama je kuhala v takem kotlu brinovec .Brine je nabirala po vasi in stem sije pomagala pri proračunu saj je imela velik otrok bili pa so zelo revni .
Drugače žganje kuhano na drva ima zelo veliko razliko kot na plinu ,kajti pri drvah se ne izluščijo vsi strupi to pa zato ker ne gori skozi enakomerno tako kot pri plinu.

[pep]

Furman, s to idejo se ukvarjam že par let, ker bi tak kotliček lahko uporabljal v domači kuhinji, ter se preiskušal v kuhanju žganja iz raznih sadežev, ki jih je težko nabrati večje količine, kakor tudi za eterična olja.
Izplen verjetno ne bil toliko manjši.

[Optimist]

Vodenka, lepo po domače si opisala postopek!
Prav prijetno ga je brati _________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

[muha]

Vodenka hvala za natančen in sočen opis žganjekuhe! Spomnila si me na postopke in izraze, ki sem jih v vseh teh desetletjih že pozabila.