Kompostiranje z deževniki - kompost deževnikov

[zuf]

Za začetek je dobro, da poveste, kje boste kompostirali - želite imeti notranji ali zunanji kompostnik za deževnike?
Od tega je marsikateri detajl odvisen.

[aladin]

Mislim da je smiselno imeti nekje kjer ne zmrzuje, spomladi rabiš največ vermikomposta. Torej noter.

[Poezija]

Jaz zunaj v zavetju visoke škarpe in hleva, da bo hladneje poleti. Kompostnik z dvema prekatoma velik, prekrit kot je treba. Konjski gnoj imam doma, suhe trave in ostankov kolikor želim. Mislim da to moramo narediti čimprej.

Bobolino vidiš, kot da si bereva misli, tudi jaz že 2 dni gledam. Potem si gledala video na you tubu o tisti hrvaški vrtnarki, tam se mi zdi zelo dobro praktično prikazano._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

[zuf]

Poezija, v ta namen dobiš pri biobrazdi leglo v žaklu gnoja, to naseliš v že pripravljen zunanji kup in bo.
Ostalo so pa potem detajli, ki jih bomo skupaj odkrivali.
Jaz bi pazil le na temperature za zdaj, da ne boš prehitra in ti bodo v najslabšem primeru poginili, če boš imela premali kup.

Jaz sem danes naselil leglo, ki sem ga dobil od prijatlce.
Ona kompostira v stolpu deževnikov v stanovanju, hrani jih s svežimi kuhinjskimi odpadki.


Dobro je za notranje kompostnike dobiti takšno leglo, kjer so deževniki že navajeni na odpadke, kakršne jim bomo dajali.
Oni iz gnoja niso tako primerni za notranje kompostnike, so navajeni na drugo hrano, poleg tega ni primerno deževnike z gnojem vred v notranji kompostnik dajat, poleg tega se dlje časa navajajo na novo hrano ipd.

V jupol kanto sem namešal listavko, otrobe, malo zemlje in komposta in nekaj malega svežih odpadkov.
Vse skupaj sem dobro navlažil in dodal leglo.
Zdaj ne bom nekaj časa dodajal hrane, od začetka je treba počasi, da se navadijo.
Za začetek potrebujejo dobro steljo in ne preveč hrane.
Stelja je lahko tudi razcefran in namočen časopisni papir, karton ipd.
Vse skupaj je na okoli 20+°C čez dan, malo manj čez noč.

stelja in nekaj hrane


Upam, da jih bom v maju imel dovolj, da jih naselim še v zunanje kompostnike.

[Poezija]

Hvala Zuf. A v zunanji kup gnoja ne bom naselila teh deževnikov. Tam naj bodo domači in naj delajo svoje. Prebrala sem namreč da jih je nekdo imel v gnoju in so se potem, ko predelajo v gnoju preselili na vrt oz. pod vrt ter žrli pridelke - korenine spodaj in potem je spraševal kako se jih znebiti. Pri meni je ogromen kup gnoja in vem da bi preživeli, ker bi se umaknili dovolj globoko a kakšne bi bile posledice kasneje - to ne bom reskirala. Poraja se mi tudi to vprašanje. Ko bom v kompostnik dala konjski gnoj, bodo gotovo noter tudi navadni deževniki. Kako bo potem med njimi mi tudi ni jasno. Še najslabše bi bilo, da bi se plodili med sabo in bi na koncu bila to nova ne tako produktivna sorta za proizvodnjo komposta, saj je znano da kalifornijski deževniki pridelajo vsaj 3x več komposta kot navadni. Ampak to so že specifična vprašanja in verjetno bom odgovor dobila pri ljudeh, ki se že dolgo ukvarjajo s tem in dodajajo domač gnoj._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

[zuf]

Poezija je napisal/a:

...prebrala sem namreč da jih je nekdo imel v gnoju in so se potem, ko predelajo v gnoju preselili na vrt oz. pod vrt ter žrli pridelke - korenine spodaj in potem je spraševal kako se jih znebiti.

Samo v njegovi domišliji se je to dogajalo.
Deževniki se ne hranijo z "živo" organsko snovjo, samo z razpadajočo.

Poezija je napisal/a:

Pri meni je ogromen kup gnoja in vem da bi preživeli, ker bi se umaknili dovolj globoko a kakšne bi bile posledice kasneje - to ne bom reskirala.

Zbežali bodo samo v primeru, ko ne boš več dodajala nove hrane.
Če se to zgodi, se bodo razbežali v mnoge smeri, nekaj mogoče tudi na vrt, kjer bodo kompostirali zastirko, mrtve dele rastlin in odpadne korenine, žive rastline bodo pustili na miru.

Poezija je napisal/a:

Poraja se mi tudi to vprašanje. Ko bom v kompostnik dala konjski gnoj, bodo gotovo noter tudi navadni deževniki. Kako bo potem med njimi mi tudi ni jasno. Še najslabše bi bilo, da bi se plodili med sabo in bi na koncu bila to nova ne tako produktivna sorta za proizvodnjo komposta, saj je znano da kalifornijski deževniki pridelajo vsaj 3x več komposta kot navadni.

Pri tej izjavi manjka nekaj osnov.
Če ti vzameš domače kompostne deževnike iz gnoja in jih naseliš v nov kup gnoja, se bodo bistveno hitreje razmnoževali in delali svoje, kot oni, ki so živeli v drugačnih pogojih z drugo hrano ipd - ti se bodo namreč morali prej prilagoditi na nove razmere, kar lahko traja nekaj časa.
Primer; kupiš kalifornijske in jih del naseliš v kup gnoja, del pa v kup, kjer je večinoma samo kuhinjski odpad.
Po enmu letu vidiš, da je v prvem primeru aktivnost bistveno boljša.
Razlog, kupljeni "kalifornijski" so pri prodajalcu živeli in se prehranjevali z gnojem in se morajo pri tebi doma v kupu kuhinjskih odpadkov skozi par generacij navadit na razmere.
Prilagodijo se okolju in to zelo dobro, tisti v gnoju se prilagodijo na gnoj, tudi pri različnih vrstah gnoja so bistvene razlike, tisti v kuhinji se prilagodijo na kuhinjske odpadke, spet tretji na mešano itd.
Zakaj "kalifornijski" v navednicah?
Primerni za kompostiranje sta itak samo dve vrsti, smrdeči in rdeči deževnik.
Ko ljudje kupujejo kalifornijske deževnike, kupijo smrdečega ali rdečega, ki je v naravi že itak prisoten.
Oboji so pasivno prisotni po celemu svetu zaradi globalnega prenašanja prsti sem in tja.
Amerika sploh ni imela kalifornijskih deževnikov včasih, so jih uvozili iz Evrope.
Gre se samo za to, na kakšno steljo in hrano so navajeni, iz kakšnega vira prihajajo.
Pri Viliju v Vitanju recimo dobiš pohorske deževnike , navajene na hribovit pohorski svet, navajene na odpadno slamo pomešano s kozjim in konjskim gnojem.

[Poezija]

Tudi jaz sem bila skeptična glede tega, da bi temu gospodu jedli deževniki korenine zelenjave, saj samo rahljajo prst in se prehranjujejo z odpadlimi stvarmi. Ampak ker nisem dovolj seznanjena z njimi sem bila previdna.

Ja tudi to sem prebrala, da rabijo nekaj časa da se privadijo (gnoj, hrana). Še vedno pa ne vem, če se navadni in kalifornijski med sabo ne motijo oz. ali delajo v simbiozi.

Danes sem nesla sestri naš nekoliko preparel konjski gnoj v vrečah in v vsaki vreči je bilo neverjetno št. navadnih deževnikov. Vsi tisti, ki pridelujejo kompost v kompostniku z kalifornijskimi deževniki in dodajajo gor tudi domači gnoj (z navadnimi glistami noter), me zanima kaj se pravzaprav zgodi. Poraja se mi vprašanje ali je potem sploh smiselno začeti s kalifornijskimi glistami, ker bi se zmešale z navadnimi in bo zaradi tega hitrost proizvodnje humusa po vsej verjetnosti zmanjšana._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

[MARIJAV]

Sosed mi je doniral dve traktorski prikolici govejega gnoja, to je kar konkreten kup. Običajno čakam vsaj dve leti, da malo preperi, šele potem ga uporabim na njivi in vrtu.
Sedaj pa me zanima, ali bi lahko kar direktno v ta kup zakopala kolonijo ( ali več?) kalifornijskih deževnikov, ali bi jih morala prej v kaki manjši količini privajat na gnoj in razmnoževat.
V tem kupu bi imeli hrane in dela ohoho, časa pa tudi dovolj, prezimili bi pa v tako velikem kupu tudi verjetno?

Joj, kaj se grem šele zdaj, pred kakimi 35 leti sem iz prve službe že tovorila to predelano zemljo v vrečki domov in jo dajala balkonskim rožam ._________________Živeti na podeželju je najlepše!

[zuf]

Če boš leglo dobila v vreči gnoja potem lahko grejo direkt, eno leglo (ena velika vreča bo dosti).
Bom jutri poklical enga gospoda blizu Slovenskih Konjic, ki je leglo podaril... ti javim.
Čez zimo bodo preživeli.

[MARIJAV]

Ej, zuf, to bi bilo pa vrhunsko!_________________Živeti na podeželju je najlepše!