Objavljeno: Če Nov 06, 2014 9:53 pm
Juglanc, Metuljc; hvala vama za odgovor!
Vzpodbudne novičke, prav res! Bom očitno pisal kar na omenjeno kmetijo pridelovalko in si pridobil semenje, pa še natančen načrt- koliko sejati na m2.
Celo dvakrat letno se da sejati, saj je čas od setve do žetve le tri mesece. Košnja oz žetev bo morala biti kar po verziji "zvesto srce in delovna ročica". Pa, če sem lani ajdo žel z olfa nožem, potem z ričkom ne bo težav, smo se že malo posodobili...
Izkušnje z dinamiziranim voluharjem in polži bom posredoval. Sedaj so upepeljeni.
Postopek: "Imamo kakega voluharja, da ga upepeljimo?" "Nimamo!". Zjutraj kofetkamo. Divja, sedaj udomačena mačka nam prinese prejšnjo noč željeni plen. Naključij ni, so le ključi, ki vodijo k luči. Nato pa smo olupili bukova polena in jih res drobno nacepili. Lubje ne sodi k preparatu. Nato smo zakurili ognjišče, čezenj poveznili "cigančka", nanj položili pločevino in nanjo treske. Tako so se drva sušila in se sčasoma vžgala praktično brez uporabe časopisa za netivo. Na ta ogenj smo dali voluharjev kadaver in dolagali treke; proces je trajal časovno kar več ur (pravzaprav smo pločevino pustili na cigančku kar čez noč). Dobili smo res droben pepel. Oglje ni primerno, vse mora dogoreti in se upepeljiti. Končni izkupiček materiala je dokaj mala količina pepela, pa saj ga veliko niti ne potrebujemo. Upepeljevali smo na dan "korenina", ker je voluhar pač vezan na zemljo. Polže smo upepeljili na "list". V februarju, se mi zdi, bo čas za nadaljvanje, ko bomo pripravili potenco 8. Kot razumem, stvar deluje na principu spomina vode. S tem preparatom bomo nato trikrat poškropili njivo. Da ne bom preveč dolgovezil, verjetno princip poznate.
Me pa seveda zanima rezultat.
Zakaj so se glodalčki sploh tako razpasli? Razmišlamo o več možnostih. Njivo imamo drugo leto, skorajda sredi gozdiča. Prej je bil tod travnik, kjer so se pasli konji. V njivo smo kot gnojilo tudi sami vnesli konjski gnoj, visoke grede delali celo z volno, posipali jajčne lupine, poper v zrnju, slamo kot zastirko... Torej so se imeli kje greti- v volni (čeprav smo jo vgrajevali prav zato, ker naj bi jih odganjala!), na gornji njivi pa nam ni uspelo pospraviti vse ajde in je semenje služilo za lepo prehrano. Tudi hren, bojda voluharju smrdi, je bil lepo ošiljen. Tako, da res računamo na uspeh dinamiziranja._________________Lipjan
Vzpodbudne novičke, prav res! Bom očitno pisal kar na omenjeno kmetijo pridelovalko in si pridobil semenje, pa še natančen načrt- koliko sejati na m2.
Celo dvakrat letno se da sejati, saj je čas od setve do žetve le tri mesece. Košnja oz žetev bo morala biti kar po verziji "zvesto srce in delovna ročica". Pa, če sem lani ajdo žel z olfa nožem, potem z ričkom ne bo težav, smo se že malo posodobili...
Izkušnje z dinamiziranim voluharjem in polži bom posredoval. Sedaj so upepeljeni.
Postopek: "Imamo kakega voluharja, da ga upepeljimo?" "Nimamo!". Zjutraj kofetkamo. Divja, sedaj udomačena mačka nam prinese prejšnjo noč željeni plen. Naključij ni, so le ključi, ki vodijo k luči. Nato pa smo olupili bukova polena in jih res drobno nacepili. Lubje ne sodi k preparatu. Nato smo zakurili ognjišče, čezenj poveznili "cigančka", nanj položili pločevino in nanjo treske. Tako so se drva sušila in se sčasoma vžgala praktično brez uporabe časopisa za netivo. Na ta ogenj smo dali voluharjev kadaver in dolagali treke; proces je trajal časovno kar več ur (pravzaprav smo pločevino pustili na cigančku kar čez noč). Dobili smo res droben pepel. Oglje ni primerno, vse mora dogoreti in se upepeljiti. Končni izkupiček materiala je dokaj mala količina pepela, pa saj ga veliko niti ne potrebujemo. Upepeljevali smo na dan "korenina", ker je voluhar pač vezan na zemljo. Polže smo upepeljili na "list". V februarju, se mi zdi, bo čas za nadaljvanje, ko bomo pripravili potenco 8. Kot razumem, stvar deluje na principu spomina vode. S tem preparatom bomo nato trikrat poškropili njivo. Da ne bom preveč dolgovezil, verjetno princip poznate.
Me pa seveda zanima rezultat.
Zakaj so se glodalčki sploh tako razpasli? Razmišlamo o več možnostih. Njivo imamo drugo leto, skorajda sredi gozdiča. Prej je bil tod travnik, kjer so se pasli konji. V njivo smo kot gnojilo tudi sami vnesli konjski gnoj, visoke grede delali celo z volno, posipali jajčne lupine, poper v zrnju, slamo kot zastirko... Torej so se imeli kje greti- v volni (čeprav smo jo vgrajevali prav zato, ker naj bi jih odganjala!), na gornji njivi pa nam ni uspelo pospraviti vse ajde in je semenje služilo za lepo prehrano. Tudi hren, bojda voluharju smrdi, je bil lepo ošiljen. Tako, da res računamo na uspeh dinamiziranja._________________Lipjan
