Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Riček - Camelina sativa
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Riček - Camelina sativa
(Prenos iz arhiva)
Riček - Camelina sativa
Riček spada v isto družino kot zelje - med križnice in je doma v Evropi in centralni Aziji.
Zrase do 120cm visok, z razvejanimi stebli, ki kasneje postanejo oleseneli.
Bujno rumeno cveti.
Seje se ga od marca do maja, zacveti in semeni že v prvem letu.
Ne sme se sejati več kot 1cm globoko.
Priprava grede ne zahteva velike pozornosti, prav tako zelo hitro vznikne in zavzame prostor pred plevelom.
Za uspešno rast potrebuje zelo malo hranil in vode.
Semena vsebujejo dosti olja, v ta namen ga tudi na veliko gojijo.
Wiki: za 1 liter olja potrebuješ 4-7kg semen, seme pa naj bi vsebovalo do 45% olja visoke hranilne in zdravilne vrednosti.
V Sloveniji toter uspeva predvsem na Koroškem, kjer je tudi največ pridelovalcev tega olja.
Jaz bom olje prideloval kar v ustih s pomočjo sline, zob in svežih ričkovih semen.
Iz diplomske naloge: Navadni riček (Camelina sativa) je starodavna kulturna rastlina in je imel v preteklosti pomembno mesto med poljščinami.
Spada v družino križnic – Brassicaceae.
Izvorna rastlina je divji riček, ki se kot plevel pojavlja v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji.
Arheološke raziskave so potrdile, da so ga gojili že v mlajši kameni in železni dobi na območjih ob Severnem morju in ob Renu.
Od tam se je pridelava rička v monokulturi in v mešanici z lanom razširila po vsej Evropi.
Zaradi neznanih razlogov se je pridelava v srednjem veku močno zmanjšala vse do začetka industrijske revolucije, ko so začeli ričkovo olje uporabljati kot industrijsko olje.
Pridelovanje se je pri nas ohranilo predvsem na Koroškem.
Zaradi nezahtevne pridelave (majhne potrebe po gnojenju, odpornost proti boleznim) in primernosti za ekološko predelavo postaja navadni riček v Evropi in Ameriki vedno bolj zanimiv (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
V Sloveniji (Koroška) pridobivajo ričkovo ali totrovo olje iz posušenega semena, ki ga
zmeljejo in pomešajo z vodo v gosto rjavo zmes ali pogačo.
Pogačo pražijo pri temperaturi 60 ºC - 90 °C, dokler ne postane sipka in na otip suha.
Iz nje s stiskalnico iztisnejo olje, ki ga pustijo stati približno dva tedna, da se zbistri, nato pa ga precedijo skozi gazo.
Ričkovo olje je bistro, rumene do zeleno rumene barve, značilnega vonja in rahlo pekočega okusa. (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Camelina_sativa
Riček spada v isto družino kot zelje - med križnice in je doma v Evropi in centralni Aziji.
Zrase do 120cm visok, z razvejanimi stebli, ki kasneje postanejo oleseneli.
Bujno rumeno cveti.
Seje se ga od marca do maja, zacveti in semeni že v prvem letu.
Ne sme se sejati več kot 1cm globoko.
Priprava grede ne zahteva velike pozornosti, prav tako zelo hitro vznikne in zavzame prostor pred plevelom.
Za uspešno rast potrebuje zelo malo hranil in vode.
Semena vsebujejo dosti olja, v ta namen ga tudi na veliko gojijo.
Wiki: za 1 liter olja potrebuješ 4-7kg semen, seme pa naj bi vsebovalo do 45% olja visoke hranilne in zdravilne vrednosti.
V Sloveniji toter uspeva predvsem na Koroškem, kjer je tudi največ pridelovalcev tega olja.
Jaz bom olje prideloval kar v ustih s pomočjo sline, zob in svežih ričkovih semen.
Iz diplomske naloge: Navadni riček (Camelina sativa) je starodavna kulturna rastlina in je imel v preteklosti pomembno mesto med poljščinami.
Spada v družino križnic – Brassicaceae.
Izvorna rastlina je divji riček, ki se kot plevel pojavlja v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji.
Arheološke raziskave so potrdile, da so ga gojili že v mlajši kameni in železni dobi na območjih ob Severnem morju in ob Renu.
Od tam se je pridelava rička v monokulturi in v mešanici z lanom razširila po vsej Evropi.
Zaradi neznanih razlogov se je pridelava v srednjem veku močno zmanjšala vse do začetka industrijske revolucije, ko so začeli ričkovo olje uporabljati kot industrijsko olje.
Pridelovanje se je pri nas ohranilo predvsem na Koroškem.
Zaradi nezahtevne pridelave (majhne potrebe po gnojenju, odpornost proti boleznim) in primernosti za ekološko predelavo postaja navadni riček v Evropi in Ameriki vedno bolj zanimiv (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
V Sloveniji (Koroška) pridobivajo ričkovo ali totrovo olje iz posušenega semena, ki ga
zmeljejo in pomešajo z vodo v gosto rjavo zmes ali pogačo.
Pogačo pražijo pri temperaturi 60 ºC - 90 °C, dokler ne postane sipka in na otip suha.
Iz nje s stiskalnico iztisnejo olje, ki ga pustijo stati približno dva tedna, da se zbistri, nato pa ga precedijo skozi gazo.
Ričkovo olje je bistro, rumene do zeleno rumene barve, značilnega vonja in rahlo pekočega okusa. (Mlakar Grobelnik in sod., 2003).
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Camelina_sativa
Pozdravček vsem!
Tale poljščina nas je pa res pritegnila! Smo z Gorenjske, vseeno bi tale riček vsejali, testno, drugo leto. Je na Gorenjskem že kdo preizkusil s sejanjem?Njivica ima bolj peščeno podlago, odcedno, kar zavidljivo voluharčka in mišk... Voluharja smo že upepeljili in bomo preizkusili Steinerjevo metodo homeopatije s potenco 8. Ima kdo kaj semenja v ta namen? Poljščini bi namenili 400m2, saj je, sklepam, ugodna tudi čebelam Sledilil bomo navodilom, omenjenim zgoraj. Kako pa je s pobiranjem pridelka?
Pišem v množini, ker smo Lipjani kot mala družinica, ki drugo leto ustvarjamo na skupni njivici.
Lp vsem!_________________Lipjan
Tale poljščina nas je pa res pritegnila! Smo z Gorenjske, vseeno bi tale riček vsejali, testno, drugo leto. Je na Gorenjskem že kdo preizkusil s sejanjem?Njivica ima bolj peščeno podlago, odcedno, kar zavidljivo voluharčka in mišk... Voluharja smo že upepeljili in bomo preizkusili Steinerjevo metodo homeopatije s potenco 8. Ima kdo kaj semenja v ta namen? Poljščini bi namenili 400m2, saj je, sklepam, ugodna tudi čebelam Sledilil bomo navodilom, omenjenim zgoraj. Kako pa je s pobiranjem pridelka?
Pišem v množini, ker smo Lipjani kot mala družinica, ki drugo leto ustvarjamo na skupni njivici.
Lp vsem!_________________Lipjan
Pozdravljen lipjan na forumu.
Menim, da z ričkom na Gorenjskem ne boš imel težav, ker je zanj značilno da bolje uspeva na hladnejših področjih. Tako sem vsaj prebral v različnih zapisih, pa tudi sicer bi to lahko sklepal iz področij, kjer ga največ pridelujejo. (Koroška pri nas, drugače pa bolj S od Alp)
Jaz sem iz Bele krajine in sem ga letos prvič sejal poizkusno. (zaradi vročine) Letošnje leto sicer ni bilo ravno primerljivo s povprečjem in je obrodil zelo lepo. Za odzive rastline na vroče poletje bom tako počakal na naslednje leto. Morebiti bi na podlagi te sezone komentiral le to, da sta zelo dobra zemlja in veliko vlage lahko slaba popotnica, ker rastline ob dežju in vetru hitro polegajo. (izkušnja)
V času cvetenja je resnično močna čebelja paša in bi bila njivica lahko zelo zanimiva izkušnja za "mestne" ljudi. Namreč dobesedno buči od čebel. Zelo lepo opazovati, če pa je človek naravnan še malce k zaznavanju občutkov, bi potem rekel "močna izkušnja", ... ali, če se izrazim bolj tržno, "izkušnja za rezati na koščke in pakirati v škatlice, ter dobro prodajati" (šala)
Voluhar in miši. Imam zelo veliko voluharja na vrtu in njivi, vendar (letos) ne na ričku. Mislim, da ne bi smelo biti težav.
Pobiranje. Kombajn ali pridne ročice. Prvo je ekonomsko sprejemljivo (čas je denar), drugo pa izkustveno bogato (odnos z živim človekom-pomočnikom pri delu-, kar je dandanes že skoraj izginjajoče dimenzija 21. st.)
Dela se lotiš, ko je rastlina že dokaj rumena, še bolje suho rjava, poleti, na rahlo omlatiš, pohodiš. Nato ta velike "luščine" preseješ, potem seme še spihaš in tako "na svojih rokah" dobiš toplo oranžno seme, prav sončne energije. Meni je delovalo kot "zlato", "bogastvo", "vrednost"... Skratka, jaz sem ga požel in ga nato še malenkost dosušil na soncu. Fino je to, da se med tem ne osipa. Se pa seme po mlatenju zelo lepo in enostavno čisti, ni večjih težav.
Semena ti ne morem ponuditi, ker sem ga posejal bolj testno na cca 5m2 in ga imam bolj za naslednje leto. Morebiti se javi zuf, če pa ne, kontaktiraj Korošce na forumu. Upam da ne zamerijo.
S pridelkom pa imate namen?
Še slikica moje izkušnje
Vijola cvetje je navadna krvenka (Lythrum s.), ki se na enem mestu še kar ohranja, nenačrtovana kombinacija.
Voluhar!!! Potenca!!! Lepo te naprošam, če izkušnje objaviš.
Menim, da z ričkom na Gorenjskem ne boš imel težav, ker je zanj značilno da bolje uspeva na hladnejših področjih. Tako sem vsaj prebral v različnih zapisih, pa tudi sicer bi to lahko sklepal iz področij, kjer ga največ pridelujejo. (Koroška pri nas, drugače pa bolj S od Alp)
Jaz sem iz Bele krajine in sem ga letos prvič sejal poizkusno. (zaradi vročine) Letošnje leto sicer ni bilo ravno primerljivo s povprečjem in je obrodil zelo lepo. Za odzive rastline na vroče poletje bom tako počakal na naslednje leto. Morebiti bi na podlagi te sezone komentiral le to, da sta zelo dobra zemlja in veliko vlage lahko slaba popotnica, ker rastline ob dežju in vetru hitro polegajo. (izkušnja)
V času cvetenja je resnično močna čebelja paša in bi bila njivica lahko zelo zanimiva izkušnja za "mestne" ljudi. Namreč dobesedno buči od čebel. Zelo lepo opazovati, če pa je človek naravnan še malce k zaznavanju občutkov, bi potem rekel "močna izkušnja", ... ali, če se izrazim bolj tržno, "izkušnja za rezati na koščke in pakirati v škatlice, ter dobro prodajati" (šala)
Voluhar in miši. Imam zelo veliko voluharja na vrtu in njivi, vendar (letos) ne na ričku. Mislim, da ne bi smelo biti težav.
Pobiranje. Kombajn ali pridne ročice. Prvo je ekonomsko sprejemljivo (čas je denar), drugo pa izkustveno bogato (odnos z živim človekom-pomočnikom pri delu-, kar je dandanes že skoraj izginjajoče dimenzija 21. st.)
Dela se lotiš, ko je rastlina že dokaj rumena, še bolje suho rjava, poleti, na rahlo omlatiš, pohodiš. Nato ta velike "luščine" preseješ, potem seme še spihaš in tako "na svojih rokah" dobiš toplo oranžno seme, prav sončne energije. Meni je delovalo kot "zlato", "bogastvo", "vrednost"... Skratka, jaz sem ga požel in ga nato še malenkost dosušil na soncu. Fino je to, da se med tem ne osipa. Se pa seme po mlatenju zelo lepo in enostavno čisti, ni večjih težav.
Semena ti ne morem ponuditi, ker sem ga posejal bolj testno na cca 5m2 in ga imam bolj za naslednje leto. Morebiti se javi zuf, če pa ne, kontaktiraj Korošce na forumu. Upam da ne zamerijo.
S pridelkom pa imate namen?
Še slikica moje izkušnje
Vijola cvetje je navadna krvenka (Lythrum s.), ki se na enem mestu še kar ohranja, nenačrtovana kombinacija.
Voluhar!!! Potenca!!! Lepo te naprošam, če izkušnje objaviš.
Še en vir informacij.