Zasaditev teras in pašništvo

[Lpmami]

Če se prav spomnim, je pri Zufu perjad ogrožena od zgoraj in varianta za pašo kokoši ni primerna._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[muha]

Najmanj škode po moje naredijo ovce. Tako na ruši, kot na grmičevju. Koze so tudi lažjega koraka, pojejo pa čisto vse, kar dosežejo, adijo grmovnice. Vendar dajejo dobro mleko - če imajo mladiče, seveda. A kaj bodo mladiči vegetarijancem . Prodati jih ne boste imeli srca, o čem drugem itak ni govora. Kravice kar pošteno naluknjajo hribovsko grudo, še posebej, ko jim v mokrem drsi. Ni pa toliko skrbi okrog drevnin. Najhujši za rušo so konji, drevesca in grmovje bodo verjetno pustili čisto na miru.

Moj izbor: male lahke kravice. Pri znancih jih pasejo čez celo leto, tudi v enaki strmini, kot je pri zufu, a le nekako do starosti 2 let ali še manj. Teren ni preveč prizadet, razen pod krošnjami dreves, kamor hodijo počivat in kjer se napajajo. Zuf: si vzel v obzir, da je treba na pašnik postaviti tudi posodo za vodo in jo dnevno čistiti in polniti? Za ovce le malo, za kravice pa kar pošteno porcijo.

juglans je napisal/a:

Ne razumem najbolje kaj si mislil s "spodnjim robom poti". Morda brežino?

Se ti vidi, da nisi hribovc . To je tista stran poti v strmini, kjer imajo ceste ograje, da ne zletiš dol.

[figula]

Z zanimanjem vas berem, samo slikice mi ne "sedejo" skupaj.
To je zelo visok hrib? Verjetno bodo potrebna obsežna zemeljska dela s težko mehanizacijo, da se bodo naredile terase? Ali bo ravnega dela vmes samo toliko, da se krava obrne?

[metuljc]

muha je napisal/a:

Moj izbor: male lahke kravice. Pri znancih jih pasejo čez celo leto, tudi v enaki strmini, kot je pri zufu, a le nekako do starosti 2 let ali še manj.

Slovenska pasma Cika?
Hm, tudi ovce zelo prizadenejo travinje, če je paša premočna. In vplivajo na vrstno sestavo rastlin, ki preživijo pašo, hojo, iztrebke, izločke,.....
Skratka, nobena paša, če jo je preveč. So pa, po mojem skromnem amaterskem mnenju, lažje za oskrbo kot krave, ker je treba mislit tudi na dolge mesece snega, mraza,......in količino hrane, ki jo pojedo (konkurenca zastirkam, zuf).

[zuf]

Zelo zanimive tematike ste načeli.
Zelo vesel!



Živalski produkti? Mleko in gnoj.
Gnoja se dosti nabere, namreč zaradi stacionarne spalnice oziroma nočnega zavetja.
Prav zato smo se letos odločili, da trave ne bomo pokosili za zastirko, ampak jo bomo veliko bolj preprosto in z manj garanja spremenili v gnoj.
No ja, krave jo bodo.
Najbrž ste zasledili kako zelo prisegam na kompost, staran gnoj. Ne potrebujem nič drugega kot to za moje vrtnarske podvige.
Kompost iz kravjega gnoja z listnato steljo je #1, prekaša vse po spisku.

V prvih letih ciljamo predvsem na posojo živali. Že zdaj imamo navezo, lansko leto smo namreč že pasli z eno kravo, sivko.
Zelo dobro se je obneslo.
Letos bo ista naveza, le da bo mama s teličkom.
Letos še ne mislimo iti v zimsko skrb za živali.

Kure, lahko obvladljive? Tukaj že ne. Vsaj brez komplicirane zaščite ne.
Kar sem se lani naučil od krave je to, da večja kot je žival, lažje je delo z njo.
No, vsaj za kravo to velja, jaz sem se lansko leto zaljubil v krave.

V prid krav govori tudi 90 letni sosed, ki prisega na krave, pravi namreč, da so one tiste, ki najlepše popasejo.
Ovce so zelo izbirčne.
Koze so pa koze. So jih imeli... en teden.

Veste kaj pravijo za koze? Ko narediš ograjo pojdi po vedro vode in vrži vodo v ograjo. Če pride voda na drugi strani ven, bo tudi koza.
Krave potrebujejo eno samo vrvico, ki večino časa sploh ne rabi biti pod elektriko.

Tudi zgodovina te posestvi govori v prid krav, tukaj so namreč pasli s tremi kravami.

Kolikor sem študiral zadevo je uničevanje pašnikov posledica neprimerne časovne razporeditve.
Zelo pomembno je, da je pašništvo etapno, kot se je izrazil juglans.
V tem primeru so krave lahko regenerativni element v pokrajini.
Seveda je odvisno od ciljev in potreb.
Paše se zelo bojijo kmetje, ki so tudi največje strmine navajeni pokositi mehansko.
Paša je v temu okvirju največji zlodej.
Naše mišlenje je malo drugačno, prisegamo na biološke potenciale.

muha, tudi mi smo lani veliko razmišljali o mini kravah. Ti praviš, da so pri sosedih navadne krave, le da so neodrasle?

Vodni sistem je na kmetiji dobro porihtan, zahvala gre ovnu (hidravlična pumpa, ki deluje brez elektrike).
Imamo zastojn vodno gravitacijo in možnost napeljevanja na vse pašnike.
Smo že lani nagruntali.
Sem predvsem zaradi krave ratal cel vodni majster.

figula, terase so že narejene, jih je s težo mehanizacij naredil lastnik, še predno smo sem prišli, ala Sepp Holzer.
Ravniski deli teras, torej poti so široke 3-4 metre, brežine pa so zelo strme tudi do 45°.
Mi imamo to čast, da jih zasadimo!

Ampak še ne vemo točno kako! Torej hvala za pomoč. Mi zelo pomagate pri razmišljanju.

Lp.

[muha]

zuf je napisal/a:

muha, tudi mi smo lani veliko razmišljali o mini kravah. Ti praviš, da so pri sosedih navadne krave, le da so neodrasle?

Točno tako - mlade običajno velike krave, ki bodo kasneje postale hiper-mlekarice.

[figula]

Ne me narobe razumet, če zapišem, kako "visimo" na teh kravah. Mleko in mlečni izdelki, meso, gnoj ... vse kravje
Imaš prav - je najlažje - kmetje so lahko šli v službe in imeli kmetijo. Za košnjo dopust in gre nekako.

Nič ne kritiziram, samo razmišljam.

Mladi ste, tudi kakšnega pastirčka boste še dobili, ne si izbirat najlažjih poti

[juglans]

@figula; he he, a ni zanimivo tole, "vse kravje". Jaz podobno ugotavljam pri ostali, recimo temu rastlinski hrani. Vse pšenično in krompirjevo.
Zakaj. Veš, da vse sorte eksperimentiram, sejem, sadim vse živo in nekako skupni zaključek dosedanjih izkušenj bi bil, da je z razlogom vse "pšenično in krompirjevo", ker to z najmanj truda ponudi največji rezultat. Dandanes pa trud, oz. najmanjši trud v delu ni le oprijemljiva manifestacija človekovega pohlepa, temveč v mnogih, če ne kar večino primerih le opcija za preživetje. Kruto preživetje, ... in smo na pšenici ter krompirju. Zanimiv mi je bil ogled nekega video posnetka iz Indije, kjer so stari ljudje razlagali, kako mlade generacije ne želijo več jesti njihove tradicionalne hrane. Vse bolj posegajo po pšeničnem kruhu (s tem, da pšenica sploh ni njihova značilna poljska kultura), mesu (zanimivo, tudi govejem) in nasploh hitri sladki hrani.
Tako, svet se pač spreminja, pogoji za to pa so mnogokrat zelo praktične narave.

@ vsebina te teme; ja seveda nisem hribovec, sem čisto mestno dete, ki je tekom življenja po zelo nenavadnem spletu okoliščin prišel na skrajno periferijo naše državice. Na kmete.

Torej zuf, vse ti je že jasno, vse je skoraj že oprijemljivo, pa čeprav le v mislih, edino zasaditev te še nekoliko bega.
Laično, ampak po nekakšni logiki bi jaz sadil na spodnji rob poti.
Še vedno vztrajam (v svojih mislih) da bo obiranja bolj malo. Razlogov bo več, ampak ..., na drugi strani pa se boš prisiljen neprestano ukvarjati z živaljo. (oskrba, paša, enkrat tudi telitev, molža, ....) Posledično bo zaradi nesorazmernosti deleža vložene vaše energije glavni namen tega koščka zemlje, kot praviš sam v "živalskih produktih". Tako ti bodo leske in orehi postali zelo majhni, ali bolje rečeno manj pomembni. Vse to kot nekakšen razvoj dogodkov, ki jih vidim skozi svoje oči.
In če bo tako, potem bi jih jaz sadil na spodnji rob poti. Tako bi ustvaril nekakšno bariero (zaporo) s katero boš usmerjal kravo, da ne stopuje po brežini navzdol, ampak, da se bo le stegovala na zgornjo brežino. Še vedno namreč sem mnenja, da je za takšen naklon teža krave kar hud zalogaj, sploh, ker je površina parkljev izredno majhna. Recimo, da bi bila tako obremenitev na brežino nekoliko manjša.
Upam da razumeš poanto razmišljanja.

Sicer pa, saj boste uporabljali el. pastir in če se bo na strmini pričenjala premočna erozija, potem jo boste pač izpuščali iz območja paše. Tako bodo tudi rastline bolj nemoteno rastle.

Zna pa biti, da se bodo prava vprašanja pričela postavljati šele takrat, ko boš pripeljal kravo na pašnik.
Tudi to je nekakšen sladki izziv.

Just do it.

[zuf]

figula in juglans, stvari, ki sta jih izpostavila so navdih za spodnji zapis.

Problem je, ker na kravah visimo na napačen način.
Način, ki ni primeren za živali, niti za človeka - eno samo suženjstvo, od jutra do večera, vsak dan.
V slovenskemu prostoru vidim ogromen potencial in nujo, da se živali vrnejo iz štale nazaj na pašnike.
Nujno je za človeka, živali in ekosistem.

Zanimivo, kako sem jaz spremenil razmišljanje - še nekaj let nazaj sem bil trdno prepričan, da v mojemu načinu življenja na kmetiji ni pod nobenim pogojem prisotna žival.
Ker sem super vegi in ne potrebujem živali.
Tako zaverovan sam vase, da nisem pomislih, da jih pa morda potrebuje ekosistem v katerem živim.
Sedaj razmišljam čisto drugače, saj sem se naučil, da je nujno, da so veliki rastlinojedci prisotni v ekosistemu, so ključni del in zelo pomembni za kroženje snovi, pomlajevanje ekosistema itd.

Človek je naredil ogromno škode s tem, ko je velike rastlinojedce izključil iz ekosistema.
Večino zemeljske površine je v času raja bilo pod savano - ekosistem, ki zaradi svoje slojnosti koristi največjo možno mero sončne energije in nudi življenski prostor največjemu številu organizmov.
Pravijo, da se je človek rodil v savani - ekosistem travinja z razpršeno prisotnostjo dreves in grmov ter posamezni otoki gozdov.
Eno samo obilje za lovca in nabiralca.
Potem pa se je zgodilo - postali smo bog, začeli smo ločiti dobro od slabega, postali smo poljedelci, pobijali vse okoli sebe, bili sodnik kaj sme živeti in kaj ne.
Biblija je super knjiga, govori o zgodovini naših neumnosti.
Kajn je ubil Abela kajne? Kajn je bil poljedelec. Potreboval je vedno več zemlje, začel je graditi mesta.

Naša celotna civilizacija sloni na enoletnicah, se zavedamo tega?
Še sam Bog je rekel: "V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet."
Vsaka, še tako razvita civilizacija, ki je bila osnovana na enoletnicah, je propadla.
Noben norec ne bi šel graditi piramid sredi puščav.
Večina puščav, vključno s Saharo so bile ustvarjene s strani človeka!
Rimsko ceserstvo ima identično zgodbo.
In naši civilizaciji se dogaja popolnoma isto.
Kljub vsem dosežkom smo še vedno odvisni od nekaj milimetrov rodovitne prsti!
Prehranjevanje na osnovi enoletnic je odvisno od uničevanja ekosistema.
Uničiti prostrane savane in gozdove, povzoročiti erozijo prsti, da o vodi ne govorimo.

Ali ste vedeli, da so se tudi v Evropi pasli bizoni oziroma zobri?
Le ti so dokončno izginili med prvo in drugo svetovno vojno.
Pred kratkim so evropskega bizona ponovno vnesli na Kočevsko.

Zaključek?
Človek bo moral temelje prehranjevanja postaviti nazaj v trajne ekosisteme.
Vključno z vegani in vegeterjanci, ki tako radi jemo sojo, čičeriko in druge stročnice, ki za sabo pustijo puščavo v nekoč zdravem trajnem ekosistemu (gozd, travinje).
Kot vegani in vegeterjanci lahko povzročimo več škode, kot koristi.

Gre za osnove ekosistema, kaj je na prostoru kjer živimo raslo tisočletja, preživelo ledene dobe, se samo obnavlja, nudi hrano iz leta v leto brez uničevanja ekosistemov?
Opazovanje in posnemanje.

[Lpmami]

Zuf, meni se zdi primerno na tem mestu dati povezavo na dokument "Drevesno pašna raba travinja", diplomsko delo Filipa Čemažarja, kmeta v Klečah. Saj bi dala sama, pa ne znam _________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje