Zasaditev teras in pašništvo

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[zuf]

Živijo. Prosim za pomoč. Sem v procesu načrtovanja terasaste zasaditve, pa bi mi prav prišli nasveti, pomisleki, kritika, ideje...

Cilji
- vključeno pašništvo s kravami/prašiči (travinje)
- oskrba z oreščki (oreh, kostanj, leska)
- sadje (grmovje, drevesa, vzpenjavke)

Izziv
- ustrezna zasaditev v prostoru z mislijo na nabiranje, obrezovanje, pašništvo

Obstoječe stanje
- terase + travinje + maloštevilna sadna drevesa

Vprašanje, ki se mi zadnje dni največkrat pojavlja je, kam na terasi bi posadil rastline?

Razmišljam takole:

PAŠNIŠTVO: poti bi bile namenjene pašnišvu, prav tako bregovi. Tik ob poti, kjer se začne breg navzgor bi bilo prosto in nezasajeno, da lahko žival nemoteno stopi na breg in popase vsaj polovico terase.

NIZKO GRMIČEVJE IN VZPENJAVKE ter NIŽJA SADNA DREVESA: tik ob poti, kjer se začne breg navzdol (enostavno za pobirat in negovat, obrezovat ipd.)

LESKE: razmišljam o sajenju na sredini brega terase, v vrsto po celotni dolžini.

VIŠJA DREVESA: v vrsti po celi dolžini terase, na sredini brega, 15-20m narazen.Nazadnje urejal/a zuf 09 Avg 2016 20:33; skupaj popravljeno 1 krat

[zuf]

[muha]

zuf, če ni drugega razloga, bi lesko lahko sadil tudi na spodnjem robu ravnine in bi njihove korenine lepo zadrževale tako spodnjo brežino kot ravnino proti drsenju oz. nagibanju.

In če pogledaš po starih kmetijah je bilo veliko dreves ob spodnjem robu poti ravno zato, da so jih "gor držale". Tudi v naši vasi imamo ob eni problematični poti spodaj ravno zato drevored orehov. Vse to s predpostavko, da ne bi bilo na ta način oteženo obiranje. Nizke grme bi raje dala na zgornji rob ravnine, bi jih bilo najlaže obirati, ker bi bili lepo dostopni z vseh strani. V prekinjenih vrstah, da živina še vedno lahko najde pot.

Oglej si stare kmetije na vašem koncu. Upoštevaje lastnosti zemljišča (peščena tla, drseča tla, ilovica ... )so bila drevesa gotovo premišljeno posajena.

Ne vzemi tega kot napotek, ampak kot še en pogled, ki ti bo pomagal najti optimalno rešitev.

[zuf]

muha, točno takšne napotke iščem. Mi zelo pomaga premislit o stvareh na katere nisem pomislil.

Tudi sam sem razmišljal, da bi bilo lažje pobirat grmičevje in vzpenjavke, če jih sadim na zgornji rob poti.
Prekinjena vrsta, super ideja!

Me pa najbolj bega zasaditev večjih dreves in leske. Bolj kot razmišljam, bolj mi je všeč ideja, da vse posadim na zgornji ali spodnji rob poti in tako prišparam veliko maneverskega prostora za pašništvo. Tudi nabiranje pridelka se olajša. Lesko bi bilo najbrž težko pobirat, če bi bila na sredini brega.

[muha]

zuf je napisal/a:

[ Lesko bi bilo najbrž težko pobirat, če bi bila na sredini brega.

Niti ne, saj v glavnem vse pade dol in iščeš po tleh - če sploh kaj pade dol in ne odnesejo prej veverice. Moje leske rastejo ob škarpi na spodnjem robu dvorišča, v poštenem bregu. Ko rastejo, so polne-prepolne plodov, ko jih pobiram, dobim par črvivcev in če imam veliko srečo še kakšnega s plodom. Ravno toliko, da vem, kakšne so. Podobno je z orehi, kar se obiranja tiče. Pobiraš, ko pade dol. Dokler ste mladi ni problem laziti po brežinah, še sploh s kopačkami, ki jih verjetno itak že imaš. Če ne, jih je za tvoj breg nujno nabaviti.

Nasploh razmišljaš prav, da je najbolje velika drevesa saditi ob poti. Varujejo pot, pol pridelka pade ali se skotali na pot, pot je v senci, imaš več pašnika. Živina si bo tudi laže odpočila v senci na ravnini, kot v bregu. Gledam eno kmetijo v bližini, kjer poleti pasejo mlade krave, kako za počivanje poiščejo najbolj ravni del, po možnosti v senci.

[juglans]

Zuf, ali imaš v mislih lokacijo (terase) iznad vaše hiše?

Če da, potem bi bilo po mojem mnenju neprecenljivo, sploh pa edino mirodajno mnenje o primernosti za pašo večjih živali pogled kakšnega kmeta, ki pase živino na strmih terenih.

Zakaj. Če me ne vara spomin in na hitro pridobljen občutek o naklonu vaših brežin, nisem povsem siguren, če je teren realno primeren za kakšno govedo, ne vem pa kako se na prostem obnašajo prašiči.
Problematike ne poznam iz prakse, razen tega, da sem opazoval drobnico na svoji parceli, ki tudi ni povsem v ravnini, zato ne vem če je smiselno preveč teoretizirati.

Izmeri naklon terena, površino, ter s temi podatki povprašaj ljudi iz prakse. Tudi kakšen traktorforum bi, verjamem, prinesel kakšen uporaben odgovor.

Okoli detajlov kje konkretno saditi varovalne rastline vas le berem in mi je zanimivo, oz. jemljem v vednost, če bom kdaj potreboval kaj podobnega. O tem nisem nikoli premišljeval, ker pač ni bilo potrebe.

Mislim tudi, da je pomembno predpostavljati kako se bodo živali obnašale do rastlin, sploh če bodo te mlade. Paša listja in mladih poganjkov. Druga pesem so stari in visoki grmi ali drevesa.

Nadalje vsaj v teoriji predvidi, da se bodo živali zadrževale v senci rastlin in tam urinirale ter sploh intenzivno hodile-gazile, kar neverjetno uničuje strukturo zemlje. Garantirno tega dolgoročno ne prenese nobeno še tako veliko drevo, razen, če bo paša načrtovano etapna. Torej, paše en mesec na leto ali kaj takšnega. Kolikor opazujem v naravi nekateri takšne sušeče rastline enostavno požagajo, drugi, če imajo možnost pa živino dovolj pogosto preseljujejo. To ti lahko potrdim iz prakse, ko je čreda 25 ovac skoraj uničila hruško tepko staro 1XY let. Sedaj životari in dvomim, da jo bom spravil še kdaj v staro kondicijo.

Mnogo-uporabnost takšne ureditve s pašo in določenimi pridelki je po mojem mneju velik izziv, ker je po takšnem terenu malce neugodno pobirati sadeže. Pišem iz prakse, ko od dokaj velikega starega sadovnjaka nisem dobil niti enega jabolka, ali pa so bila vsa (po domače povedano) dobesedno posrana.
Tu bi bilo zopet potrebna deljena paša, s tem, da lešniki počasi že zorijo, orehi pa nekoliko kasneje. Torej, paša eventuelno do konca julija, ker če ne, boste lešnike in orehe pobirali izmed iztrebkov. Pa še to je bolj tako tako.
Idealno bi bilo, da bi obstajal dovlj velik pašnik za redno pašo, nato pa bi živino spuščal v "nasad" da ga po tavelikem popase in nato zopet v stalno ogrado.

Tako si nekako mislim, nimam pa nobene prakse.

[zuf]

juglans je napisal/a:

Zuf, ali imaš v mislih lokacijo (terase) iznad vaše hiše?

Da.

Citiram:

Če me ne vara spomin in na hitro pridobljen občutek o naklonu vaših brežin, nisem povsem siguren, če je teren realno primeren za kakšno govedo, ne vem pa kako se na prostem obnašajo prašiči.

Tvoj pomislek je čisto na mestu. Zato toliko razmišljam o primernosti zasaditve, da se lahko žival iz ravnega terena stegne in popase vsaj del teras.
Poleg tega bodo te površine zelo na hitro popašene, torej se živali ne bodo zadrževale dlje časa na terenu.[/quote]

Citiram:

Izmeri naklon terena...

Takole na uč bi rekel, da je naklon terasaste strmine 45°.

Citiram:

Mislim tudi, da je pomembno predpostavljati kako se bodo živali obnašale do rastlin, sploh če bodo te mlade.

Tudi zaradi tega želim dobro razmisliti, da lahko kasneje čim lažje in enostaavno s premičnim pastirjem ogradim na tak način da uzavarujem mladje.
Sicer pa bodo v nasadu tudi rastline namenjene za pašo (oljčice, sibirski grahasti grm, panjevsko gospodarjene murve ipd.)

Citiram:

Nadalje vsaj v teoriji predvidi, da se bodo živali zadrževale v senci rastlin in tam urinirale ter sploh intenzivno hodile-gazile, kar neverjetno uničuje strukturo zemlje. Garantirno tega dolgoročno ne prenese nobeno še tako veliko drevo, razen, če bo paša načrtovano etapna.

Paša bo načrtovano etapna, z manjšimi čredinkami za kratek čas.
Večjih čredink, kjer se žival pase dalj časa, se želim izogniti, saj je od paše več škode kot koristi!
Prvi in glavni namen paše je koristnost živali, ki zaključujejo ekosistem s kroženjem snovi.
Drugi namen je lažja nega celotne posesti.
Tretji pa živalski produkti.

Še veliko se imam za naučit kar se tiče pašništva!

[zuf]

Kar se tiče zasaditve rastlin, sem včeraj bil na obisku pri sosedu in on ima vsa drevesa in grme vedno posajene na spodnji rob poti, saj lahko tako z obeh strani v celoti in nemoteno pokosi.
Mislim, da lahko to razmišljanje prenesem na pašništvo, predvsem kar se tiče postavitve prenosnega pastirja ipd.

Kar se tiče obiranja nekako bolj logično deluje zasaditev ob zgornji rob poti, tako da še nisem čisto prepričan.
No, sedaj sta samo še ti dve opciji na razpolago.
Bomo videli...

[juglans]

No, saj je logično, da si vse to že razmišljal in bi bilo čudno, če nebi. Pač nisi zapisal, jaz sem pa pisaril.

Ne razumem najbolje kaj si mislil s "spodnjim robom poti". Morda brežino?

In še to. Živalski produkti? Kranjske klobase, mladi prašički (čeprav, to so že bitja, ne ravno produkti)
Gnoja ravno ne bo, muh pa zelo veliko. In če bo vmes kakšna "faula", potem boste tudi precej tekali in skupaj zganjali čredo. Računaj da kaj kmalu iz njive, če že. To živali hitro skapirajo.

Bodo to tvoje živali, ali pa sosedove za ceno nekaj gnoja?

Kaj pa kakšne kokoši? (precej lažje obvladljive, se mi zdi)