Stran 2 od 5
Objavljeno: Če Dec 05, 2013 12:27 am
Napisal/-a muha
Kako enoletnica ? Ali v jeseni propade, spomladi pa nanovo vzklije iz semen?
Objavljeno: Če Dec 05, 2013 12:30 am
Napisal/-a juglans
Uf kakšen asortima. Sem v prijetnem pričakovanju tvojih predstavitev.
Kot srednješolec sem bil navdušen nad njimi (mesojedke), tudi na ponudbi so bile nekatere iz teh rodov. Podatkov, informacij nobenih ali pa zelo skope in tako je bila vzgoja bolj kot ne tombola. Igra navdušenja na eni strani, nasproti pa občutkov oziroma zaznavanja potrebe rastlin. Uspešen sem bil predvsem pri mastnicah, katere sem celo množil, nekoliko manj pri rosikah in muholovkah, slabo pa pri vrčnicah. Prijetni spomini, vsekakor.
Objavljeno: Če Dec 05, 2013 9:53 am
Napisal/-a htf_lover
| muha je napisal/a: |
| Kako enoletnica ? Ali v jeseni propade, spomladi pa nanovo vzklije iz semen? |
V naravi živi na mestih, kjer je deževno in sušno obdobje. Rastline so se prilagodile na to tako, da v nekaj mesecih zrastejo, zacvetijo, proizvedejo seme in nato odmrejo. Seme preživi sušo in ko pride naslednje deževno obdobje vzklije. Obstajajo nekatere vrste rosik, pri katerih korenine ali gomolji preživijo sušo, vendar D. indica ne spada sem.
Tudi gojena D. indica ostane enoletnica. Če bi ji odstranjeval cvetove, bi ostala dlje časa živa, vendar se lahko zgodi, da mi rastlina propade in ostaneš brez semen. Za enoletne rosike je potrebno, da jih hraniš(posebej, če so gojene v terariju), saj le tako se normalno razvijejo. Prav tako tedaj živijo dlje časa in lahko proizvedejo še več cvetov in semen preden odmrejo.
Gojim še eno takšno rosiko in sicer Drosera burmannii. Obedve sta samooplodni in tvorita ogromno semen, le pazit je potrebno, da si jih shranimo. Tukaj še je opis D. burmannii:
http://www.growsundews.com/sundews/burmannii.html
Objavljeno: Če Dec 05, 2013 10:01 am
Napisal/-a htf_lover
| juglans je napisal/a: |
Uf kakšen asortima. Sem v prijetnem pričakovanju tvojih predstavitev.
Kot srednješolec sem bil navdušen nad njimi (mesojedke), tudi na ponudbi so bile nekatere iz teh rodov. Podatkov, informacij nobenih ali pa zelo skope in tako je bila vzgoja bolj kot ne tombola. Igra navdušenja na eni strani, nasproti pa občutkov oziroma zaznavanja potrebe rastlin. Uspešen sem bil predvsem pri mastnicah, katere sem celo množil, nekoliko manj pri rosikah in muholovkah, slabo pa pri vrčnicah. Prijetni spomini, vsekakor. |
Sam sem večino znanja dobil z interneta in iz knjige The Savage Garden. Sem pa že enkrat pred tem poskusil vzgojiti mesojedke in sem prebral le skopo slovensko literaturo. Rezultat je bil polom.
Objavljeno: So Dec 07, 2013 11:47 am
Napisal/-a htf_lover
Seznam rosik, ki jih gojim:
- Drosera aliciae
- Drosera adeale
- Drosera binata var. multifida
- Drosera burmannii
- Drosera capensis "typical"
- Drosera capensis "alba"
- Drosera capensis "red"
- Drosera spatulata (sumim, da je v resnici D. x tokaiensis)
- Drosera spatulata 'Frasier Island'
- Drosera filiformis ssp. filiformis
- Drosera intermedia
- Drosera intermedia "Gran Sabana"
- Drosera oblanceolata
- drosera rotundifolia
- Drosera regia
- Drosera madagascarensis
- Drosera nidiformis
- Drosera slackii
- Drosera hamiltonii
- Drosera indica "jackie jack"
- Drosera scorpiodes
- Drosera nitidula x pulchella
- Drosera pygmaea
Razmišljam, da bi vsako opisal in povedal moje izkušnje z njo.Nazadnje urejal/a htf_lover 07 Dec 2013 17:53; skupaj popravljeno 2 krat
Objavljeno: So Dec 07, 2013 1:35 pm
Napisal/-a juglans
| htf_lover je napisal/a: |
Seznam rosik, ki jih gojim:
- Drosera aliciae
- Drosera adeale
- Drosera binata var. multifida
- Drosera capensis "typical"
- Drosera capensis "alba"
- Drosera capensis "red"
- Drosera spatulata (sumim, da je v resnici D. x tokaiensis)
- Drosera spatulata 'Frasier Island'
- Drosera filiformis ssp. filiformis
- Drosera intermedia
- Drosera intermedia "Gran Sabana"
- drosera rotundifolia
- Drosera regia
- Drosera madagascarensis
- Drosera nidiformis
- Drosera slackii
- Drosera hamiltonii
- Drosera indica "jackie jack"
- Drosera scorpiodes
- Drosera nitidula x pulchella
- Drosera pygmaea
Razmišljam, da bi vsako opisal in povedal moje izkušnje z njo. |
džizus !!! htf.
Preveč ne razmišljaj. Postopoma, brez pretiranih naprezanj, lepo eno po eno predstavi. Če imaš še kakšno fotko jo le dodaj.
Mislim, da ne bom v naprej in preveč na široko izražal svojega mnenja če se izrazim v prvi osebe množine in zaključim z:
"te potrpežljivo spremljamo" 
Objavljeno: So Dec 07, 2013 2:23 pm
Napisal/-a muha
| juglans je napisal/a: |
Mislim, da ne bom v naprej in preveč na široko izražal svojega mnenja če se izrazim v prvi osebe množine in zaključim z:
"te potrpežljivo spremljamo" |
Dodala bi še "radovedno in z veseljem" . Meni je nekaj posebnega, ko v sušnih poletnih mesecih pijem kavico na balkonu s pogledom na biserno roso na rosikah, ki domujejo na bližnjem stojalu.
Objavljeno: So Dec 07, 2013 2:52 pm
Napisal/-a Plamenka
Sploh nisem vedela, da obstaja toliko različnih rosik. Tudi mene bi zanimale predstavitve.
Objavljeno: So Dec 07, 2013 3:40 pm
Napisal/-a htf_lover
| Plamenka je napisal/a: |
| Sploh nisem vedela, da obstaja toliko različnih rosik. Tudi mene bi zanimale predstavitve. |
Mislim, da obstaja okoli 200 vrst rosik, poleg pa so še podvrste, križanci, kultivarji.... Kar velik seznam. Veliko jih je kar lahkih za vzgojo, druge pa še izkušenim gojiteljem povzročajo težave.
Nekaj jih nameravam predstavit kmalu, ostale pa naslednje leto. Prav tako pa nameravam opisati ostale vrste mesojedk.
Objavljeno: Ne Dec 08, 2013 12:10 am
Napisal/-a htf_lover
Drosera spatulata 'Fraser Island'
Čudovita rosika, ki se pri dobri svetlobi rdeče obarva. Ima majhne bele cvetove in je samooplodna.
Za stanovanje ni najbolj primerna, ker zaradi potreb po svetlobi uspeva le na najbolj sončnih okenskih policah. Lahko jo imamo v terarijih, rastlinjakih in od pomladi do jeseni tudi zunaj. Skrbeti je potrebno, da je substrat ves čas vlažen. Prezimimo jo lahko tudi zraven mesojedk, ki potrebujejo zimsko mirovanje in temperature pod 10 stopinj Celzija. Tedaj se rast popolnoma ustavi. Večinoma nekaj rastlin v tem obdobju propade, nekaj pa ji vedno preživi in začne normalno rasti spomladi. Kdor pa ne želi tvegati, pa si naj shrani semena. Rastlina jih proizvede ogromno in sejančki potrebujejo le nekaj mesecev, da zrastejo in zacvetijo.
Substrat: šota/perlit 50:50. Namesto perlita lahko uporabimo tudi kremenčev pesek.
zahtevnost: 1/5
