Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Drosera - rosika
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Drosera - rosika
(Prenos iz arhiva)
OPIS
Mesojeda rastlina
več o mesojedih rastlinahNazadnje urejal/a muha 28 Feb 2015 11:39; skupaj popravljeno 1 krat
Mesojeda rastlina
več o mesojedih rastlinahNazadnje urejal/a muha 28 Feb 2015 11:39; skupaj popravljeno 1 krat
Drosera capensis var typical - ena najenostavnejših mesojedk nasploh. Prav tako lahko postane pravi plevel v zbirkah, ker ima ogromno semen. Samo Utricularia subulata in Drosera spatulata sta še bolj invazivni.
Obstaja še albino oblika z belimi cvetovi in belimi dlačicami. Prav tako še obstaja rdeča oblika, ki se na soncu obarva intenzivno rdeče.
Obstaja še albino oblika z belimi cvetovi in belimi dlačicami. Prav tako še obstaja rdeča oblika, ki se na soncu obarva intenzivno rdeče.
.
Je enostavna, res. Rabi le pravi substrat in stalno dozo vode v podstavku.
Meni so jo eno jesen napadle uši (ne vem kako to, da jih mesojedke ne popapcajo
), in sem jih čisto narahlo poškropila z Biokilom. Vse so propadle. Hotela sem že vreči stran, pa mi je nekaj reklo, naj še počakam. In glej: spomladi je ozelenelo polno mladih iz semena - tele, ki jih vidite sedaj.
Na prvi fotografiji so sejančki stari 6 mesecev, na drugi pa 1 leto in 6 mesecev. Letos sem morala že odstranjevat odmrle liste - zoprno delo s pinceto in škarjicami
.
Kako je z vegetativnim razmnoževanjem nisem opazovala, saj je bilo sejančkov več kot dovolj. Letošnje seme se je že otreslo, če bo spomladi kaj novih, bodo na voljo.
Meni so jo eno jesen napadle uši (ne vem kako to, da jih mesojedke ne popapcajo
), in sem jih čisto narahlo poškropila z Biokilom. Vse so propadle. Hotela sem že vreči stran, pa mi je nekaj reklo, naj še počakam. In glej: spomladi je ozelenelo polno mladih iz semena - tele, ki jih vidite sedaj.Na prvi fotografiji so sejančki stari 6 mesecev, na drugi pa 1 leto in 6 mesecev. Letos sem morala že odstranjevat odmrle liste - zoprno delo s pinceto in škarjicami
.Kako je z vegetativnim razmnoževanjem nisem opazovala, saj je bilo sejančkov več kot dovolj. Letošnje seme se je že otreslo, če bo spomladi kaj novih, bodo na voljo.
Mesojedke so občutljive na določene insekticide in fungicide. Zelo dobro se obnese po mojih izkušnjah Biokill. Listne uši jih napadejo predvsem konec jeseni, ko rastline nekoliko oslabijo.
Semen ima Drosera capensis ogromno. Je samooplodna, ima ogromno cvetov in cveti od pomladi do jeseni.
Vegetativno se jo razmnožuje z listi in koreninami. Liste odrežemo in damo v prozorno posodico z destilarno vodo in damo na sončno okensko polico. Kmalu poženejo iz listov mlade rastline, ki hitreje zrastejo kot tiste iz semena. Ta način se uporablja pri vrstah, ki niso samooplodne ali pa potrebujejo dolgo časa, da zrastejo s semena.
Tukaj je D. binata. Z listov lahko v 6 mesecih dobiš odraslo rastlino, s semen pa vsaj 1,5 leta.
D. aliciae - ena redkih, pri kateri je hitrejša pot s semeni
D. filiformis - ta preživi našo zimo
Drug način razmnoževanja pa je, da odrežemo del korenine in jo zakopljemo pol centimetra globoko v vlažen substrat. V primeru, da rosike nadzemno propadejo(izsušitev, mraz,...) jih ne smemo zavreči. Skoraj vedno čez nekaj mesecev poženejo iz korenin in to velja za večino vrst.
Sicer pa je po mojih izkušnjah najbolj učinkovita lovka D. binata. Ta ima tudi debelejšo povrhnjico in še nisem opazil, da bi jo listne uši napadle.
Semen ima Drosera capensis ogromno. Je samooplodna, ima ogromno cvetov in cveti od pomladi do jeseni.
Vegetativno se jo razmnožuje z listi in koreninami. Liste odrežemo in damo v prozorno posodico z destilarno vodo in damo na sončno okensko polico. Kmalu poženejo iz listov mlade rastline, ki hitreje zrastejo kot tiste iz semena. Ta način se uporablja pri vrstah, ki niso samooplodne ali pa potrebujejo dolgo časa, da zrastejo s semena.
Tukaj je D. binata. Z listov lahko v 6 mesecih dobiš odraslo rastlino, s semen pa vsaj 1,5 leta.
D. aliciae - ena redkih, pri kateri je hitrejša pot s semeni
D. filiformis - ta preživi našo zimo
Drug način razmnoževanja pa je, da odrežemo del korenine in jo zakopljemo pol centimetra globoko v vlažen substrat. V primeru, da rosike nadzemno propadejo(izsušitev, mraz,...) jih ne smemo zavreči. Skoraj vedno čez nekaj mesecev poženejo iz korenin in to velja za večino vrst.
Sicer pa je po mojih izkušnjah najbolj učinkovita lovka D. binata. Ta ima tudi debelejšo povrhnjico in še nisem opazil, da bi jo listne uši napadle.
@juglans Hvala! Z mesojedkami sem se začel ukvarjati leta 2010, ko sem si kupil Drosera aliciae. Preden sem si kupil rastlino, sem se pozanimal glede mesojedk in sem si zato izbral rosiko, ki je od vseh mesojedk najboljša začetniška rastlina.
Od tedaj se mi je zbirka kar povečala in trenutno gojim predstavnike naslednjih družin: Drosera, Sarracenia, Dionaea, Utricularia, Pinguicula, Genlisea, Nephentes, Stylidium. Vse te še nameravam opisati na tem forumu, prav tako posamezne vrste.
Tukaj še je slika od moje Drosera indica "jacky jack" - zelo zanimiva vrsta. Je enoletnica in zelo dobro lovka. Jaz gojim manjšo obliko, ki zraste le 20 cm visoko. Normalna Drosera indica je mnogo višja. Sam sem si uredil terarij za mesojedke in D. indica mi v njem zelo lepo usepva.
Od tedaj se mi je zbirka kar povečala in trenutno gojim predstavnike naslednjih družin: Drosera, Sarracenia, Dionaea, Utricularia, Pinguicula, Genlisea, Nephentes, Stylidium. Vse te še nameravam opisati na tem forumu, prav tako posamezne vrste.
Tukaj še je slika od moje Drosera indica "jacky jack" - zelo zanimiva vrsta. Je enoletnica in zelo dobro lovka. Jaz gojim manjšo obliko, ki zraste le 20 cm visoko. Normalna Drosera indica je mnogo višja. Sam sem si uredil terarij za mesojedke in D. indica mi v njem zelo lepo usepva.