Pri naravnih škropivih izkoriščamo: - vonj: česen, tobak, rabarbara, vratič, ribe, .... imajo močen vonj, kateremu se škodljivci izogibajo oziroma s svojim vonjem prekrijejo in skrijejo vonj varovane rastline. Živali imajo varovalne barve (dihurji dodajo še vonj), rastline pa varovalna insekticidna olja/substance. - vročina: čiliji, kerozin, špirit, sol, .... bo poškodovala ali pomorila insekte (na žalost tudi koristne) - olja: mineralna, rastlinska olja zadušijo insekte - mila oz. nežna sredstva za pomivanje posode: uporabimo zato, da se škropivo oprime in ostane na rastlini. Mnogi insekti imajo tudi odpor do mila samega in jih lahko le-ta poškoduje
Receptov za škropiva s čilijem je verjetno toliko, kolikor je www strani z naravnim kmetovanjem. Čili odganja gosenice, uši, muhe, mravlje in hrošče.
Najprej poglejmo osnovni recept: - 1,5 čajna žlička čilija v prahu - 1 liter tople vode - 2 kapljici mila Sestavine zmešamo in dobro pretresemo ter pustimo stati čez noč pri sobni temperaturi. Naslednji dan precedimo in škropimo prizadete rastline in zemljo okoli njih.
Nekaj osnovnih napotkov: - tudi rastline so lahko občutljive na čili vročino, zato pri nežnih in mehkih rastlinah sprej najprej testiramo in če so naslednje dni v redu, brez sprememb v strukturi in barvi listov - smo zadeli koncentracijo čilija - koncentracijo čilija spreminjamo z upoštevanjem zgornjega pravila - odvisno katere rastline bomo s škropivom tretirali - pred škropljenjem s čilijem preverimo, če so na rastlini tudi koristni žužki - pred sprejanjem jih spodimo/odstranimo - najbolje je škropiti vsakih nekaj dni, dokler škodljivci ne izginejo. Potem ponovimo še 1x tedensko ali na 10 dni, da ujamemo še morebitni nov zarod iz jajčec ali ličink - čili škropivo lahko hranimo 2 tedna v tesno zaprti posodi v hladilniku - z njim lahko škropimo tudi preventivno - kot preventivo lahko po zemlji potresemo sam čili v prahu - odganjal naj bi mravlje, polže in mnoge škodljivce v zemlji, kot tudi glive in viruse
Dodatki k osnovnemu receptu Glede na specifike varovanih rastlin ali na odganjanje določenih vsiljivcev lahko čili receptu dodajamo različne sestavine: - česen in/ali čebula: dodatno zabelita vročino recimo vzamemo 1 čebulo in 1 glavico česna in 1 jedilno žlico čilija v prahu. Zmešamo v 2 l tople vode in pustimo, da se ohladi. Precedimo in dodamo 1 jedilno žlico mila. Deluje tudi na gosenice na sadnem drevju. Menda kombinacija česna in čilija preverjeno odganja srnjad in zajce (?). - tagetes in čebula narežemo 4 čilije, 4 čebule in pest tagetes listov. En dan namakamo v vodi, ki smo ji že dodali milo. Potem precedimo, dodamo 2 litra vode in uporabimo za sprejanje pršic rdečega pajka ali uši. - posebno močna mešanica: čili, hren, meta, čebula za zunanje škropljenje - 60 ml čilija - 4 l vode - 60 ml sveže mete - 60 ml hrena (listi in korenina) - 1 jedilna žlica mila - 60 ml čebule oz. njenih listov Zmešamo sestavine razen mila in pustimo namakati čez noč. Naslednji dan precedimo, dodamo milo, pretresemo in pomorimo vse živo . Rastline naj bi sprej dobro prenašale. - dodatek eteričnih olj Za močnejši vonj lahko v pripravljene spreje dodamo nekaj kapljic eteričnih olj: pomaranča, limona, timijan, janež, lovor, cimet, smreka, sivka, .....
Možnosti kombiniranja so neizmerne, omejene le z našo domišljijo in možnostmi .
Pri uporabi težke artilerije smo pozorni na koristne žuželke!
zanimivost: Ko v Mehiki gradijo hišo, premažejo temelje in klet s tekočo čili pasto, narejeno iz najbolj vročih čilijev. Ta preprečuje, da bi hišni škodljivci prišli v hišo in si notri naredili gnezda.
Figula, sem novopečena lastnica dalmatinskega bolhača. Nam zaupaš, kako ga uporabljaš ? Hvala, lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Tudi jaz bom letos imela (če bo kaj kalilo) prvič bolhača. Se že veselim poskusov. Nekaj napotkov sem že zbrala - jih bom v naslednjih dneh tukaj objavila. So pa cvetne glavice tiste, ki jih bomo potrebovali.
Hvala. Torej je še čas za navodila. Sem mislila, da se uporabljajo tudi listi. Če ne bo klilo, povej, pa ti od mojega obilnega šopa (hvala Melona ) oddelim nekaj._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
hvala, stara postaja, upam, da ti ne bo treba deliti šopa .
Imam v planu gojit še nekaj rastlin in jih preizkušat za razne namene. Recimo: - madronščica (kuhana v mleku naj bi uspešno preganjala muhe in mušice) - nekaj hudih čilijev bo šlo za namene škropiv - vinska rutica bo menda tudi kaj zrasla - tobak je še en kandidat - v "ognju" imam še nekaj rastlinic - je prehitro, da jih obelodanim, bo pa skrajno zanimivo .....
Kljub navdušenju in nestrpnosti me "nazaj držita" dve težavi: predno nekaj zraste je vsaj ena sezona mimo, akutno pomanjkanje časa in prostora je pa drugo .
Prava si! Od rožic, zeli in drevja, vse te zanima! Tudi mene marsikaj mika, potem pa sem razpeta med tem, kar moram delati, kar bi rada in da mi včasih sploh za nič ni ! Življenje pa gre svojo pot, nič ne čaka na to, če mi je ali ni! Danes zjutraj sem reševala pretegnjene sejančke brokolija in cvetače, so me prehiteli in so dolge gliste . Zakopala sem jih v rastlinjaku, če bo kaj. Sicer pa se vprašam, ko vidim v vrtnariji take krepke sadike, kaj mi je treba vse sejati._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Naj vam nekaj povem, deluje samo kemija, pa še ta ne če si prepozen, mnogi pripravki ki jih prodajajo pod naravna bio in ne vem še kaj so ničvredni, navadna scav...... tako je moje osebno prepričanje, oz. postavljam vprašanje naj se javi eden sam, ki je lani imel paradižnik zunaj na prostem še septembra pa da ga ni napadla plesen in je šprical brez kemije.
In koliko so ga na enakih mestih, pod milim nebom imeli tisti, ki so ga tretirali "s kemijo"? Ti kar po svoje, eni bomo pač drugače, pa bo za vse prav.
Sem vrtičkar na EKO vrtu, kjer je kemija prepovedana in naravna škropiva do neke mere delujejo. Kar se pa tiče prodaje teh "bioloških" škropiv ima Tigrček prav.