Objavljeno: Če Avg 01, 2024 2:03 am
... filca nikakor NE uporabljaj, ker preprečuje osnovno delovanje deževnikov, ki jih potrebuješ in so znak dobrih, zdravih tal.
Les v zemlji ti bo črpal dušik za razgradnjo, zato boš imel na drugi strani sicer organsko gledano bogato razmerje, vendar s hranili (dušik) zelo mizerno stanje in posledično zopet slabo situacijo. Razen, če boš intenzivno gnojil.
Verjetno precej boljša situacija bi bili kakšni lesni sekanci (še boljše presejani, fini del, ki ni za kurjavo ... če je to v vašem koncu kje mogoče dobiti) in sicer razprostrto na površini parcele, da se za razgradnjo vsaj delno uporablja dušik iz zraka.
Ampak kljub vsemu bi hkrati vključil še gnojenje, ker zopet, razgradnja celuloze je velik porabnik dušika.
Svež hlevski gnoj bi bil super, (zaradi urina - urea - dušik) pa tudi če bi hodil ti tja na "lu-lu" bi bilo zelo OK, sicer pa karkoli s čimveč dušika.
Po mojem mnenju bi bilo idealno dodajanje čimbolj zelene rastlinske mase (seveda ne v neki skrajnosti) in to poleg dodatnega gnojenja kombinirati še z bokaši kompostiranjem (iniciacija z mikroorganizmi)
Pesek, lapor, nekaj bi ga bilo sigurno dobrodošlo.
Po mojem je še boljši kakšen rečni mulj, čeprav kot že sam dvomiš okoli oporečnosti... težko je zavzeti neko stališče "ja/ne"
Jaz naprimer, tu na novi lokaciji, ko šele vzpostavljam zelenjavni vrt na travniški celini, ki je bila seveda predhodno prerita s strojem (gradbena dela) v jeseni bogato gnojim s hlevskim gnojem, vendar za proti utež presežkom dušika enako bogato dodajam jesensko listje iz hoste. Vse skupaj bolj ali manj uspešno zaštiham v zemljo in zanimivo je koliko deževnikov se v tej masi namnoži. Na momente kar neverjetno.
Preostanek listja nato kompostiram - premešavam z travnim odkosom in bokaši kompostiranimi organskimi gospodinjskimi odpadki v kar vključim še vse zelene rastlinske dele, ki so kakorkoli oboleli z nekimi trdovratnimi boleznimi. (npr: krompirjeva cima, paradižnik s plesnijo, pa recimo tudi določene semeneče plevele ... pač narežem še to v hobuke kjer to počnem)
Takole iz distance bi se sam v teoriji odločil za lesne sekance (fini del) razprostrte po površini, dodatno bi gnojil (če ne gre drugače tudi z mineralnimi g.) čez čas posejal trato in košnjo puščal na mestu. Razen pač na mestu zelenjavnega vrta, seveda.
Recimo temu neko znosno ravnovesje v inputu fizičnega dela, vnešene surovine in izgledu, če ti predstavlja "civiliziranost" ali pa "ne-divjina" nek pomemben faktor.
Les v zemlji ti bo črpal dušik za razgradnjo, zato boš imel na drugi strani sicer organsko gledano bogato razmerje, vendar s hranili (dušik) zelo mizerno stanje in posledično zopet slabo situacijo. Razen, če boš intenzivno gnojil.
Verjetno precej boljša situacija bi bili kakšni lesni sekanci (še boljše presejani, fini del, ki ni za kurjavo ... če je to v vašem koncu kje mogoče dobiti) in sicer razprostrto na površini parcele, da se za razgradnjo vsaj delno uporablja dušik iz zraka.
Ampak kljub vsemu bi hkrati vključil še gnojenje, ker zopet, razgradnja celuloze je velik porabnik dušika.
Svež hlevski gnoj bi bil super, (zaradi urina - urea - dušik) pa tudi če bi hodil ti tja na "lu-lu" bi bilo zelo OK, sicer pa karkoli s čimveč dušika.
Po mojem mnenju bi bilo idealno dodajanje čimbolj zelene rastlinske mase (seveda ne v neki skrajnosti) in to poleg dodatnega gnojenja kombinirati še z bokaši kompostiranjem (iniciacija z mikroorganizmi)
Pesek, lapor, nekaj bi ga bilo sigurno dobrodošlo.
Po mojem je še boljši kakšen rečni mulj, čeprav kot že sam dvomiš okoli oporečnosti... težko je zavzeti neko stališče "ja/ne"
Jaz naprimer, tu na novi lokaciji, ko šele vzpostavljam zelenjavni vrt na travniški celini, ki je bila seveda predhodno prerita s strojem (gradbena dela) v jeseni bogato gnojim s hlevskim gnojem, vendar za proti utež presežkom dušika enako bogato dodajam jesensko listje iz hoste. Vse skupaj bolj ali manj uspešno zaštiham v zemljo in zanimivo je koliko deževnikov se v tej masi namnoži. Na momente kar neverjetno.
Preostanek listja nato kompostiram - premešavam z travnim odkosom in bokaši kompostiranimi organskimi gospodinjskimi odpadki v kar vključim še vse zelene rastlinske dele, ki so kakorkoli oboleli z nekimi trdovratnimi boleznimi. (npr: krompirjeva cima, paradižnik s plesnijo, pa recimo tudi določene semeneče plevele ... pač narežem še to v hobuke kjer to počnem)
Takole iz distance bi se sam v teoriji odločil za lesne sekance (fini del) razprostrte po površini, dodatno bi gnojil (če ne gre drugače tudi z mineralnimi g.) čez čas posejal trato in košnjo puščal na mestu. Razen pač na mestu zelenjavnega vrta, seveda.
Recimo temu neko znosno ravnovesje v inputu fizičnega dela, vnešene surovine in izgledu, če ti predstavlja "civiliziranost" ali pa "ne-divjina" nek pomemben faktor.