Domač Bokashi posip

[ciklama]

Mene pa zanima kje se dobi m1 in melasa ali kar se uporablja za ta bokashi. Ko sem brala v reviji Brazde o tem pripravku sem ga želela nabavit v neki spletni trgovini, pa so mi odgovorili da ni več dobavljiv.Zato prosim za pomoč ker bi tudi jaz rada probala to reč.

[Aye-Aye]

ciklama, bom preverila, če se vse to še dobi pri nas. Drugače pa TUKAJ Ti še kaj napišem n ZS.

[zuf]

Aye-Aye, ti si domača pri teh zadevah.
Kje najceneje dobim melaso in EM?
Multikraft še pošilja v Slovenijo?
Bom najbrž kar pri njih naročil.
Tole in tole je prava stvar, kajne?
Ni greh vprašat.
Ima kdo manjšo količino EM za oddat?

[Optimist]

Tule bi znalo biti občutno ceneje, če prav razumem => http://www.equusvitalis.at/marken/melasse_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

[Aye-Aye]

zuf, nazadnje sem tam naročala ja, tale povezava od optimista je sicer ceneje, a nimajo em1, če računaš poštnino, tako plačaš dve, je ta način potem seveda dražji. Razen če se odločimo za skupinski nakup in vzamemo že zdaj melaso za prihodnje delavnice.

[TwityPity]

Debata o skupnem naročilu oddeljena: Skupno naročilo EM koncentrata

[bobolino]

A je nujno pred uporabo posip sušiti? Je mogoče uporabljati vlažnega, kot smo ga na delavnici napolnili v posode?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[Optimist]

Do sedaj sem vedno uporabljal vlažnega. Pravzaprav ne vem zakaj ga eni sušijo?_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

[muha]

Posušen naj bi dalj zdržal - tudi do 2 leti in ni ga potrebno hraniti v neprodušno zaprti posodi. Enkrat sem ga sušila, ker sem naredila večjo količino in zaradi pomanjkanja manjših posodic fermentirala kar v košu Organko. Posušenega sem spravila v PE vrečke. Za naprej ga ne mislim več sušiti, bom porabila kar vlažnega. Tudi tisti, ki ga je moč kupiti v trgovinah ni posušen.

[bobolino]

No, potem pa kar naj bo še naprej v posodici! Hvala!_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë