Ja, Marija - v loncih je gojenje paradižnika veliko bolj zahtevno. Mfranc pa je pravi mojster za "lončarjeve" paradižnike. On pozna vse "medežije", ki ustrezajo paradižnikom in najbrž se z njimi tudi pogovarja, saj se mu odebelijo, kot buče. _________________
Sajen razmeroma pozno, v prvem tednu junija. Posajen v improvizirana korita, širine 50cm, višina 30cm, substrat je kompost z primešano šoto. Namakam kapljično.
Sproti ga obiram in sušim. Tri poletne dni in je suh.
Vmes tudi degustiram.
Dober je bil, če je opaziti. Za v olje pa bodo tekom ponedeljka, najkasneje v torek.
Ciklama, bi lahko, kljub morebitnemu razočaranju predstavila kje, oziroma kaj se je zalomilo v postopku sušenja in vlaganja paradižnikov? Vsaj kakšno domnevanje recimo.
Verjamem, da je ali pa šele bo nekdo, ki bi to želel poizkusiti, seveda, če ga slabe izkušnje "sotrpinov" pri njegovi nameri ne odvrnejo.
Namreč, moje letošnje "sušenje" se v špajzi lepo drži. V bistvu se pomika proti koncu, razlog pa je njihov gurmanski presežek.
Sporočam da se je paradižnik neverjetno hitro posušil, ko pa sem ga dala v olje pa mi je po dobrih 14 dneh začelo kipeti in tudi okus je bil nikakršen. Zato sem sklenila da ga ne bom vlagala v olje, mogoče se bo našel kak drug način konzerviranja
Jaz dam suh paradižnik kar v vrečko in zmrzovalnik in ga potem po potrebi jemljem ven. Če pa ga že hočeš imet v olju(??), potem pa lahko zmrznjenega daš v olje in v hladilnik za nekaj dni, seveda ga moraš hitro porabit, da ti ne zavre._________________Živeti na podeželju je najlepše!