Takole na hitro, brez kemijskih formul (ki jih itak ne znam): netopni kalcijev karbonat (jajčne lupine, školjke, polžje hišice, kapniki, ledvični kamni,...) razpade v kalcij + (?x še kašne primesi) + CO2.
CaCO3 → CaO + CO2 Torej ne nastane kalcij ampak kalcijev oksid, žgano apno imenovano ljudsko. Postopek.
V bistvu je to le čas, da se čimveč kalcija in fosfata predela v vodotopno in rastlinam dostopno obliko. /
Saj ravno tega ne razumem, kako se še naprej predeluje v vodotopno obliko v času 20-dnevnega "fermentiranja", če pa smo tekočino že precedili in jajčnih lupin - kalcijevega karbonata ni več v njej. Kaj se dogaja v tej tekočini, saj očitno CO2 ne izhaja več, če je navodilo, da posodo zapremo. Sicer pa hvala za povezavo, tam so na kupu videi, ki me res zanimajo. Če pa s to kemijo smetim v tej temi, prosim moderatorja, naj odloči, ali debata ostane tu, se premesti kam drugam ali se sploh zaključi._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
lpmami, jaz sem naredila tako, da sem lupine in školjke in polžke in celo nekaj kosti na drobno stolkla, potem je to mož pražil (zunaj), nakar sem jih stresla v kis. Ta zmes je stala 20 dni, vmes sem malo premešala - in ko sem po 20 dneh precedila, sem takoj uporabila. Nič nisem naprej "fermentirala". Preostanek precejene tekočine daš v plastenko in zapreš.
Lahko rečem, da zadevščina deluje, zaenkrat najbolj na jajčevce, lichi tomato, čilije, paprike - vse je en sam cvet. Mogoče paradižnik malo manj izrazito kot prej našteti.
Lahko rečem, da zadevščina deluje, zaenkrat najbolj na jajčevce, lichi tomato, čilije, paprike - vse je en sam cvet. Mogoče paradižnik malo manj izrazito kot prej našteti.
Ali ga uporabljaš zgolj foliarno, (pršenje po listih) ali pa tudi preko zalivanja? Koncentracijo si uporabila kolikšno?
Nekako mi ne paše škropljenje po listju, ko je že tako preveč vlage v čemer prosperirajo bolezni. Ravno te dni sem prvič zalil papriko, jajčevce, paradižnik, kumaro in melono ter sem rahlo nestrpen za morebitnimi učinki. Koncentracije prvotno zalitega na žalost ne poznam, saj sem "opral" ostanek lipun in s tem zalil rastline, (uhrnež) lupine pa gredo na kompost.
Mene je bilo ob začetku mojih "novih tehnik vrtnarjenja" hudo strah foliarnega nanosa, sploh pri paradižniku, ker sem imela v glavi misel, da se njegovih listov ne sme zmočiti od trenutka, ko naredi prve prave liste nad kličnimi.
Po prvih poskusih pršenja s hranilnimi pripravki sem bila z rezultati tako opogumljena, da sem v svoji vnemi pršila še z BIM (IMO) pripravkom (zbrani gozdni mikroorganizmi izpod hrasta) – navdušila me je slikica grafičnega prikaza, kako mikroorganizmi in listi veselo skačejo od zadovoljstva. Jajks, so se kasneje na mnogih pošpricanih paradižnikovih listih naredile male črne pikice. Sicer ne kot bolezen ali škodljivo odmiranje listov - mene pa vseeno srce zaboli, ko vidim te liste, se mi zdi, da nič ne skačejo od sreče
Kakorkoli, za tale Cal/Phos je povečini povsod zapisano, da je treba foliarno nanašati. Jaz bi laično mislila, da ima to zvezo z zmožnostjo rastline, da sprejme hranila; bo mogoče pozimi kaj več časa za dodatno raziskovanje in nadgrajevanje razumevanja. Če jim damo "večerjo" v vodotopni obliki direktno na liste - bodo sigurno kaj pojedle .
Tako da so mnenja tudi tukaj takšna in drugačna, bo treba še več naštudirati, ampak če bomo s pripravkom zalivali namesto pršili, bo prav tako v redu. Mogoče kombinacija enega in drugega načina, pa odvisno od stanja rastlin in klime v danem trenutku. Pa zalivati čimbolj ob rastlino.
Nama se je letos v teh razmerah kar obneslo, da sva dala v pokritem delu ob vsako rastlino naluknjano plastenko, preko katere zalivava korenine. Tudi to je en način, kako prinesti hranila direktno h koreninam.
Phosphorus is limited in most soils because it is released very slowly from insoluble phosphates. Under most environmental conditions it is the limiting element because of its small concentration in soil and high demand by plants and microorganisms. Plants can increase phosphorus uptake by a mutualism with mycorrhiza.
Most of the phosphorus used residentially ends up getting leached out of the soil by rain and irrigation before the plants can use it.
Application of fertilizer and manure must be done to maximize the chemical and physical availability of the phosphorus to crops while minimizing the risk that the phosphorus might be lost to the environment by runoff or erosion. Conservation best management practices are critical to good phosphorus management.
Z uporabljeno koncentracijo je pa tako, da imamo spet več navedb: - 1:1000 ali 1:500; če je stanje akutno, se priporoča 1:500 - naj bi dali 1 žlico cca 15 ml v 3,8 l vode - nekateri pa navajajo 1:20 Tako da spet ni jasnih navodil (kar me silno jezi!!). Po svoji kmečki pameti naredim tako, da dam v 5 litrov vode 2 žlici cca 30 ml. Sem en štamprle vzela in si označila višino 15 ml. To mi je mera za pršenje. Ko sem s pripravkom zalila, sem bila pa malo bolj radodarna.
Takole razmišljam: "pre" – več ali – malo ni dobro, so pa to domači pripravki in biohranila in grozno narobe tudi ne more biti, če dam kak štamprle več – za dobro mero.
Težko rečem kaj si rastline vzamejo in kaj voda izluži. Če svoje razmišljanje podkrepim z vsebino podstavkov, ki se nabere po deževju v zunaj stoječih loncih:
lahko sklepam: - kupila sem obarvano zemljo ??? - voda odnese hranila, ki jih rastline ne morejo pojesti ??? - nimam pojma zakaj je voda črna ????
Biti pameten in vedeti kako se rastline obnašajo pred obloženo mizo: se napokajo da jim je slabo ali si pustijo kaj rezerve – vsaka primerjava s polnimi mizami ob praznikih je povsem slučajna ….
Voda se lahko obarva zaradi majhnih delcev zemlje, ki se izperejo v podstavek. Tudi če so odvečna hranila, zadevo popraviš tako da rastlino zaliješ z vsebino podstavka.
Kar se tiče špricanja po listih in vlage in bolezni. Ne špricaš vakič posebej, enkrat za kalcij in fosfor, drugič za uši, tretjič za škodljivce in četrič za plesen. To žlico CalPos-a daš v šprico skupaj s sodo bikarbono, kot cimetovo eterično olje in neemovo olje.
Kar se tiče koncentracije, poskusi različne odmerke in poročaj pri katerem je bilo preveč.
Poizkušam s kultivacijo "fižolove" kulture simbiotskih bakterij.
Lotil sem se takole. Izpulil sem korenine fižola in izbral zgolj tiste dele bogate z "gomoljčki". Namestil sem jih v kozarec za vlaganje prelil pa z močno osladkano vodo. V čorbo sem namestil še zračno črpalko, da je živelj dobival svež zrak. Vse skupaj je bilo na sobni temperaturi. Minilo je že en teden. Kaj sedaj, seveda v primeru, da je postopek vsaj za silo pravilen.
Begalo me je Zufovo navodilo "ena enota korenin in ena enota sladkorja". Nekako mi ni šlo skupaj da zmešam na suho.
Skratka, kako sedaj postopati, da bo produkt počakal do naslednje pomladi?
Hehe, juglans – kar na suho bi moral, veš. Mogoče si se res lotil malo ponesrečeno, so pa možnosti, da kaj ujameš in kultiviraš. Mislim, da zračne črpalke ne potrebuješ več. Verjetno imaš vse skupaj v takšni posodi, da ni napolnjena do vrha. MO bodo imeli dovolj prostora, da dihajo.
Za shranjevanje pripravkov se priporoča, da fermentiranemu produktu vsak mesec dodamo sladkor – 20% volumna. S tem ga obdržimo pri življenju in mu podaljšujemo uporabnost.
Takole pravijo o tej temi: Plant Specific Microorganisms An equal specific method is trapping beneficial microorganisms of specific plants you want to grow or growing. For example, if you want to trap and culture beneficial microorganisms from rice, you should then select healthy, vigorous rice plant, cut them and put inverted cooked rice container over the cut rice plant. Again, beneficial microorganisms specific to rice will be attracted to the cooked rice. You can use this technique to any other plant of choice and the same procedure of culture will be used as previously described.
Rhizobium Nitrogen-Fixing Bacteria One of the most popular nitrogen-fixing bacteria is rhizobium. It is amazing that when we coat our legumes with these specific bacteria, legumes grow well and more nitrogen is fixed on the soil. Amazingly enough, basic culture of these beneficial bacteria is simple. Once we have seen those nodules created by the bacteria fixing nitrogen on the roots of the legumes, we can assume that there are lots of these rhizobia and nitrogen fixed. Just pull out the legumes plants on a very specific stage, especially towards their flowering/fruiting stage. A simple method of culture is simply get the soil with these leguminous bacteria and mix with crude sugar with equal ratio of crude sugar. Rhizobium bacteria will proliferate feeding on the sugar and thus can be mixed with your next batch of legume seeds for inoculation.
Trenutno sem na dopustu in zbiram razne semenke – če želiš (ali kdorkoli drug) semena španske metle – naj bi spadala med invazivne rastline, ima pa več dobrih lastnosti kot slabih in jaz jo bom vsekakor posadila. Med drugim ima res dolge korenine in vleče hranila iz globin ima pa tudi sposobnost proizvajanja dušika.
Figula, kje pa misliš gijiti špansko metlo (Cytisus canariensis )? Dvomim, da je prilagojena na naše rastne razmere. Njeno korektno slovensko ime bi bilo relika (Cytisus), najbrž kanarska relika.
metuljc, sem našla zapis, da naj bi prezimila tudi pri nas. Je treba poskusit Pa še mirto in smilj bom ubodla .... vse to tako lepo diši
Torej reliko bom najprej posejala v lončke, eno rastlino pa je možu uspelo izpuliti - res ima gromozansko korenino - ta bo šla pa verjetno direktno v zemljo.
. 
.... vse to tako lepo diši 
- ta bo šla pa verjetno direktno v zemljo.