Stran 14 od 15
Objavljeno: Če Avg 28, 2014 10:55 pm
Napisal/-a metuljc
Uf, mirta, pa smilj. Ja, pa le poskusi, me zanima, kako bo. Dvomim pa vseeno.
Objavljeno: Pe Avg 29, 2014 12:05 am
Napisal/-a juglans
| Citiram: |
| Hehe, juglans – kar na suho bi moral, veš. |
300 mačkov, ponesrečen poizkus praviš, hmmm.
Ampak zmedlo/usmerilo k takšnem načinu s sladko vodo me je nadalnji korak, ko naj bi to fermentirano snov zmešal z vodo in to po nekaj časa še nadalje rečil ter tako uporabljal za inokilacijo. 
Toda. Bistveno je to, da je na vrtu še nekaj zapoznelega fižola (stroki še močno zeleni - lišček), grah pa je itak pozen, saj še vedno cveti poleg že formiranih strokov. Skratka, ne damo se.
Vir teh navedb pa je? (če lahko ob priliki)
..... no s tem prvim vseeno nadaljujem, me pa kljub vsemu rahlo bega 20% sladkorja/mesec. Do spomladi bo to sam cuker ..... ?
Ma ne, poizkusim in pika, če že ne zaradi drugega, me zanima kako bo ta "reč" pojedla toliko cukra.
Semena xy kanarensis, mmm diši po morju. Bi ja, lepo prosim.
Kako naj ti vrnem, bi morda imela nekakšen travniški encijan, menda tu doli endemičen. Verjetno bi kaj več o njem vedela povedati metuljc. Ga je kar veliko na skrajno pustih travnikih, cveti pa julija.
....... in hvala za odgovor. 
Objavljeno: Pe Avg 29, 2014 8:41 am
Napisal/-a metuljc
Glkejte, te bakterije so soživke (simbionti) in res ne morete pričakovati uspešnega in ne vem kako obilnega razmnoževanja po opisani poti. Če bi šlo tako, bi se to v naravi dogajalo, a ne?
Pri tej vrsti mislim, seveda, obstajajo pa tudi fiksatorji dušika, ki so prostoživeči. Tukaj kaj več.
Objavljeno: Pe Avg 29, 2014 3:29 pm
Napisal/-a figula
Mislim, da si dobro razmišljal, samo eno fazo si preskočil – najprej moreš začeti fermentacijo, potem redčiš z vodo 
.
Nisem še vešča v vseh postopkih fermentacije (kar tudi želim čimprej odpraviti), takole pa razmišljam: če damo rastlinsko sestavino v poljubno sladkano vodo in pustimo odprto – ali bo in kdaj bo začelo fermentirati in spuščati mehurčke?
Od vsega silnega branja in experimentiranja mi je tole ostalo:
• zelenjavo za jelo in ozimnico damo v slano vodo in tesno pokrijemo – začne fermentirati = zelenjavo želimo shraniti in ohraniti in pojesti
• zelenjavo za vrtne pripravke dobro premasiramo s sladkorjem, dodamo malo vode (neklorirane) in pustimo odprto – začne fermentirati = iz zelenjave želimo iztisniti encime in hormone in ves njen žmoht in ga utekočiniti
• fermentiramo lahko vse sorte, tudi čaj – a je potrebno imeti za začetek fermentacije začetne kulture bakterij in-ali kvasovk
• da ne mešamo sem še lakto fermentacije, ker imamo že z zgornjimi dovolj štorij …
V grobem so KNF postopki taki:
- ko zbiramo zemeljske MO – jih ulovimo na kuhan riž, potem jih s sladkorno fermentacijo razmnožimo
- ko zbiramo rastlinske MO, ki živijo na listih, hormone, encime, hranila – jih pridobimo s sladkorno fermentacijo
Če prav razumem, se dušik ustvarjajoča Rhizobium bakterija nahaja v zemlji (dammit, kako naj vem) in kot predlagajo mojstri NF, bi naj fermentirali zemljo okoli gomoljčkov:
Once we have seen those nodules created by the bacteria fixing nitrogen on the roots of the legumes, we can assume that there are lots of these rhizobia and nitrogen fixed. A simple method of culture is simply get the soil with these
leguminous bacteria and mix with crude sugar with equal ratio of crude sugar.
Saj v gomoljčkih tudi mora nekaj biti – kakšna dobra in koristna gonilna sila in če ti je že ali če ti bo začelo fermentirati, sigurno shrani in ohranjaj s sladkorjem. Če ne fermentira oz. ni v tekočini nič živega, kar bi jedlo sladkor – jap, potem boš imel spomladi sam cukr . Mogoče lahko zmanjšaš količino mesečnega sladkorja – cilj je, da ti pripravek ne pobezlja in ne zavre.
Vire dobiš, ko pridem domov, tukaj je instant internet na obroke, pa je malo težje s prenosnikom iskati kotiček, kjer se lahko priheftam. Dobil boš toliko, da boš imel celo zimo dovolj dela .
Tukaj pa se je pri meni vse začelo: http://gilcarandang.com
Precej dokumentov iz določenih virov imam že zbranih, lahko ti jih zazipam in pošljem – ali pa ti prinesem na ključku ?? – verjetno bova jaz in moj mrožek tudi prišla na jesensko srečanje. Dobiš seme španske metle in smilja, mirtino še ni zrelo, bom eno korenino izpulila .
Ne rabiš nič vračati, če bo pa prilika, bi z veseljem negovala kak encijan v svoji škarpi.
…. hvala tebi, ker se lotevaš poskusov in lahko debatiramo ….
Objavljeno: Pe Avg 29, 2014 6:25 pm
Napisal/-a figula
| metuljc je napisal/a: |
Glkejte, te bakterije so soživke (simbionti) in res ne morete pričakovati uspešnega in ne vem kako obilnega razmnoževanja po opisani poti. Če bi šlo tako, bi se to v naravi dogajalo, a ne?
Pri tej vrsti mislim, seveda, obstajajo pa tudi fiksatorji dušika, ki so prostoživeči. Tukaj kaj več. |
Metuljc, ti nejeverni tomaž 
Četudi je možno, da so si te teorije in prakse izmislili da zamotijo revne in siromašne množice Koreje in Filipinov in ostalih držav, kjer celo vladne organizacije izvajajo poučevanje teh tehnik ..... naj se raja bavi s čim drugim nego uporom .... pa se mi zdi, da bi bilo lahko vse res .
Ljudje gojijo piščance, pa krave in prašiče - mi bomo pa mikrobe. Res jih ni videti in ne moremo jih pocrkljati, lahko pa verjamemo da so tam in lahko vidimo pozitivne učinke, ki namigujejo, da so res tam
Se mi zdi, da to ni najhujša oblika vere na tem svetu 
(malo za šalo in malo zares )
Objavljeno: So Avg 30, 2014 12:23 am
Napisal/-a metuljc
Nič nisem nejeverni Tomaž, verjemi. So mi pa biološke zakonitosti malo jasne, poudarjam, malo, zato pač ne verjamem vsemu, kar preberem.
V znanosti je dvom, nikakor ni vere.
Nekdo reče: Tako je.
Nekdo pa: Kaže, da je tako. Slednji je precej verjetno specialist za to področje, prvi pa nekdo, ki je o tem nekje nekaj prebral.
Ker sem imela priliko slišati nekaj predavanj znanstvenikov na temo talnih mikrobnih združb, mi je vsaj to jasno, da je v tleh nekajkrat več vrst mikroorganizmov, kot si sploh lahko predstavljamo. O večini vemo danes le to, kakšen je njihov dedni zapis, gojiti jih ne znamo, videli jih nismo, genetski odtis pa nam jasno pove, da so tam. Kaj počnejo, kako pridejo do energije in snovi za življenje, ne vemo, vemo pa, da so tam in se razmnožujejo.
Kako naj potem verjamem, da je v onih zvarkih res ta bakterija iz koreninskih gomoljčkov tista, ki daje nek učinek? Tega ni prevrril nihče, niti tega, če je tam, še manj, katere druge vrste vse so še tam, vsaj poznane.
Objavljeno: So Avg 30, 2014 5:19 pm
Napisal/-a juglans
No, strokovno debato prepuščam kompetentnim, sam pa sodelujem le v toliko, da sem v kvoti čitajočih. Enostavno je za mene to področje nepoznana galaksija.
Bom pa z veseljem poizkušal, ker me firbec matra. Torej, naj bo "to" nekakšen mali peskovnik z lepo vlažno mivko.
Figula, z zanimanjem bi kaj prebral, tako da seveda, dobrodošle povezave in vse ostalo. Tudi se že pojavlja kakšno začetniško vprašanje, vendar te počakam, da se vrneš domov. Do takrat pa lepo dopustuj-te.
Objavljeno: Po Sep 08, 2014 8:35 pm
Napisal/-a juglans
IMO kultivacija.
Pred dobrim tednom sem se namenil nastaviti "vabo" za koristne mikroorganizmčke. Nekako sem si zamislil, da bi utegnil imeti tri različna in "zdrava okolja" iz katerih bi nato v nadaljevanju kultiviral specifično kombinacijo življa. Prvo mesto bi bil zrel kompostni kup, druga lokacija kup trohnečih vej v gozdu in zadnje neokrnjeno ter samozadostno okolje-"rob" zaraščen z grmovjem.
Rečeno storjeno in v petek je bilo že videti rezultate. Bilo je pisano. Sem tudi fotografiral, a je na žalost v sredini zmanjkalo baterij in bo prikaz le delen. Pojavilo se je že prvo vprašanje.
Rezultat iz komposta je bil sledeč:
Torej kot že rečeno, je lepa in povsem bela plesen riž v celoti prekrila že v petek, vendar pa je ta dan deževalo, v soboto so bile druge "stvari" na sporedu in sem se tako lotil izdelave t.i. drugega koraka IMO šele v nedeljo zjutraj. Tedaj pa je bilo opaziti že nekaj sive plesni tudi na vrhu, v samem rižu pa tudi manjše predele karminasto rdeče barve. Prav atraktivno za videti. Skratka, mala dilemica, ki na rahlo odstopa od kratkih "navodil" je, raznoraznost plesni v mojem primeru (če jo lahko tako poimenujem) in posledično razmišljanje, da verjetno ne bom dobil razmeroma "čisto" kulturo. (zgolj bela plesen) Tolažim se, da so v naravi prisotni celi spektri organizmov in tako ta moj "dosežek" ne more biti zelo "mimo". Kaj menite? Hočem reči, da sem "oživljenemu" rižu kljub vsemu dodal sladkor in ga dal fermentirati, ..... v pričakovanju po dobrem drugem koraku - IMO2.
Drugo mesto. Kup trhlih vej v gozdu. Po prvem posnetku je zmanjkalo "elektrike" in zato le ena fotografija. Tu je življenje od prvega primera mnogo bolj pisano, na pogled pa tudi precej skromnejše. Vonj je bil nekoliko bolj kiselkasto alkoholen, naselile pa so se tudi mušice.
Ocenil sem, da ta verzija ne bo ustrezna in sem jo zavrgel.
Tretje mesto v gostem grmovju pa je postreglo z najbolj pestro združbo. Od malih belih kosmov plesni, preko sivo zelene, rumene do temno rdeče. Vonj je bil zelo močan, neprijeten in vse skupaj preplavljeno z veliko mušicami. Tudi ta vzorec je šel v stran
Posnetka žal nisem uspel narediti, bi pa bilo vredno zaradi barv.
Zaključek.
Pestrost življenja je neizmerna, z namenom izboljšanja zemlje pa bi želeli izolirati le ozek spekter le tega. Najlažje je to narediti tam, kjer je aktivnost že sicer največja in v zdravih okoljih, če povzamem zufa. A pojavlja se vprašanje kaj zdravo okolje je. Namreč na tem mestu, kjer kraljujem se po mojem vedenju ni uporabljalo kemije in mineralnih gnojil že zeeeloooo dolgo časa in bi po tej logiki to okolje moralo biti "nepoškodovano". Vendar pa več kot očitno očitno ni, ali pa je poanta drugje, in sicer v živosti prostora, na kar pa verjetno vpliva še mnogo drugih stvari in ne zgolj "kemija".
Se nadaljuje.
Objavljeno: Po Sep 08, 2014 10:01 pm
Napisal/-a zuf
ohoj!
Biti je treba pozoren in požeti v pravem času, ko je bela plesen na višku, kasneje začne zmanjkovati hrane in se naselijo tudi druge barve.
Najbrž sta ti tudi dež in zračna vlaga zagodla.
Pravijo, da različne barve ne škodijo, sploh, če prevladuje bela plesen.
Bolj redkobeseden sem zadnje čase, ni cajta!
Objavljeno: Po Sep 08, 2014 11:38 pm
Napisal/-a figula
juglans, bravo, kako zanimivo branje! Se strinjam s teboj, gibanje in življenje okoli nas in v nas je neskončno raznoliko. Če ujamemo, vidimo in prepoznamo vsake toliko časa kakšen mini mini delček, se lahko do konca čudimo kot otroci.
Koliko ljudi bi reklo, da to plesen vrži stran? Tudi jaz bi še pred 1 letom rekla, da si čuden 
ko zbiraš plesen.
Plesen je nekaj groznega, MO so nekaj škodljivega, bakterije so nevarne, tista sluz, ki plava v kisu je strupena .... od vseh teh stvari umreš v trenutku - tako gvišno, kot da bi se z golimi rokami dotaknil ostankov, ki se po pomivanju posode naberejo v mrežici nad sifonom umivalnika .
Tako so nas učili in to nam še vedno tlačijo v glave. Probiotika se kupi v trgovini, kjer živi v jogurtu xy proizvajalca ... potem pa pride svizec s čokolado .... probiotika so živi organizmi, ki zaradi postopkov pri xy proizvajalcu nikakor v tistem jogurtu ne morejo preživeti.
OK, dosti čingule bingule. Jaz sem spomladi skušala ujeti MOjčke lucerne. Podobna polomija, samo da je bilo pri meni skoraj vse prazno, pa dež je tudi nagajal. Potem sem pa tukaj:
http://hkpi.webs.com/Indigenous%20Micro-organism(Phil).pdf ... prosim celi naslov kopirajte in prilepite, ker tistega Phila zadaj in pdfja ni sprejelo kot del naslova (muha oprosti, spet eno pravilo, ki ga ne poznam)
prebrala, da si lahko zemljo tudi naberemo in v varnem zavetju domače lope pripravimo IMO tako, da jo posujemo po rižu. Da ni treba zakopavat in upat, da ne bo deževalo in biti v skrbeh, da bo prišel lastnik njive/gozda/travnika mimo in te z vilami nabutal, ker si naredil luknjico v njegovo lastnino.
Jaz sem nabrala trhlo zemljo bod hrastom in dobila belo, rumeno, roza, oranžno življenje. Škoda, da mi takrat še ni padlo na pamet, da bi poslikala 
. Hrast naj bi bil moč, energija, chi - in vse te barve spodaj pri njegovih koreninah ga sestavijo takšnega
juglans, oprosti, nisem še našla časa, da bi linke skupaj spravila. Za tolažbo in lažje čakanje samo namig, mogoče kasneje sploh ne boš več potreboval mojega materiala - išči: Korean Natural Farming, NKF, Fermented Plant Juice (FPJ), Fermented Friut Juice (FFJ), NF Manual, Beneficial Indigenous Microorganisms, Bionutrients in Natural Farming, ....
