Odprem vrat, stopim ven in lepo počasi odkoraka v gozd. Nebodigatreba se sploh ne boji nikogar več.
Moj skalnjak, ženine rože in vse kar leta in lazi naokoli
-
Robertino
- Prispevkov: 1041
- Pridružen: Po Avg 05, 2013 2:00 am
-
Žlehtnoba
- Prispevkov: 861
- Pridružen: To Okt 10, 2017 2:00 am
O ti matr... Si ne predstavljam, da takole na mojem dvorišču brodi 
Edino, kar je gozdnega praskalo po vratih, je bil jejž
(haha, tole je še od nikoli pozabljene anekdote, ko je profesor postavil uganko: "Kaj ima bodice pa štiri črke?"). Res, kako zna biti ta špicmajstr glasen... No, drugo jutro je šel ob izdatni pomoči nazaj v gozd (je imel blazno srečo, ker je do bajte v solo varianti prečkal štiripasovnico) 
Aja, pa prej sem se debelo zlagal: tudi veverica je stalna gostja - zelene leske ne mara, rdečo pač, o ja
_________________go with your instinct to live as you want
Edino, kar je gozdnega praskalo po vratih, je bil jejž
Aja, pa prej sem se debelo zlagal: tudi veverica je stalna gostja - zelene leske ne mara, rdečo pač, o ja













