Včeraj sem v vrtnariji vzel 2 leviziji, rdeči in roza, ju zalil in pustil na terasi na mizi, da ju danes posadim. In pride dopoldan lepo na obisk mlad srnjak in "zaužije" vse cvetove. Odprem vrat, stopim ven in lepo počasi odkoraka v gozd. Nebodigatreba se sploh ne boji nikogar več.
Ja, sem prebral tudi to, ko je bila že doma. Menda je ena od njih tudi prezimovanje, ko mora biti na suhem, nezalita, se pravi izkopana, prestavljena v lonec in pod streho. Zdaj je, kar je. Bom sporočil, do kdaj se bo obdržala.
O ti matr... Si ne predstavljam, da takole na mojem dvorišču brodi
Edino, kar je gozdnega praskalo po vratih, je bil jejž (haha, tole je še od nikoli pozabljene anekdote, ko je profesor postavil uganko: "Kaj ima bodice pa štiri črke?"). Res, kako zna biti ta špicmajstr glasen... No, drugo jutro je šel ob izdatni pomoči nazaj v gozd (je imel blazno srečo, ker je do bajte v solo varianti prečkal štiripasovnico)
Aja, pa prej sem se debelo zlagal: tudi veverica je stalna gostja - zelene leske ne mara, rdečo pač, o ja _________________go with your instinct to live as you want
Ježa sem enkrat prezimoval v hiši, ko še ni bila dokončana. Na jesen smo urejali okolico in ga "odkopali" izpod štora. V kartonski škatli polni listja, je lepo dočakal pomlad, ko sem ga vrniltja, kamor spada.
Tole pa sta dananšnji velikonočni, jutranji obiskovalki. Vrani prihajata na mravljišče, kjer se po njem sprehajata, valjata in tako odstranjujeta svoje parazite.