Stran 15 od 15
Objavljeno: Če Nov 13, 2014 1:20 pm
Napisal/-a copatka
Symphony of the Soil - "A Place Full of Life"
Lepo in preprosto razloženo 
http://vimeo.com/109195364_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Objavljeno: Sr Maj 20, 2015 10:33 am
Napisal/-a juglans
Na 1. strani je labia opisal domače kultiviranje EFEKTIVNIH ORGANIZMOV in v zvezi s tem me zanima en detajl.
Ko je postopek končan, pripravek pa precejen mi ni jasno kako postopati s tekočino, ki bi jo želel shraniti za kasneje. Če je to sploh mogoče!
V kakšnih pogojih bo hranjenje sprejemljivo (dostopnost zraka), je potrebno vmes dodati še kaj "hrane" in koliko časa lahko stoji?
Verjetno bom jutri precejal, kasneje, po dežju pa škropil po vrtu in kompostih. Shramba in širša okolica neverjetno lepo dišijo.
Morebiti še to.
Ker mi ne bo zneslo škropiti pred dežjem, ki bi "življenje" spral proti zemlji v zastirko me zanima kako se obnese nanašanje pred večerom v sicer sončnem vremenu? Predvidevam, da organizmom neposredno sončno obsevanje ne odgovarja, ne vem pa koliko se uspejo preko noči "pomakniti" v zastirko ali pa vrhnji sloj zemlje? Kot že rečeno, nanašal bom s Sthilovo škropilnico na prisilni vlek. Upam, da bo tako uredu, ker parcele ne bi zalival s kantico.
Objavljeno: Sr Maj 20, 2015 10:54 am
Napisal/-a copatka
Meni je zuf rekel, naj imam tekočino spravljeno v steklenički v hladilniku. Menda preživijo mikroorganizmi na ta način leto in več.
Jaz sem lani na srečanju dobila brozgo in naredila tekočino. Po skoraj enem letu še vedno lepo diši ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Objavljeno: Sr Maj 20, 2015 11:21 am
Napisal/-a juglans
| figula je napisal/a: |
juglans, nimam odgovorov na tvoja vprašanja ... le nasvet, ki je bil "explicitno"  poudarjen v KNF = z MO lahko zalivamo tudi med dežjem. Če tebe in škropilnice ne motijo dežne kaplje  in še bolj začudeni pogledi sosedov  poglej ga: zaliva ko dež pada hahahaha |
Seveda imam sosede in seveda se tudi čudijo, ko ropotam po njivah še ponoči, oziroma v nelogičnih terminih za konvencionalno škropljenje.
Konkretno pa ne bi zalival, ker je površin preveč. S pihalnikom je precej ekspresno opravljeno, pa tudi ni potrebno maširati po vsakem kvadratnem metru površine.
Ubral bi torej "na izi" varianto. 
Dež? No ja, ... v skrajnem primeru, ... kaj pa če ne bi bilo dežja, kako pa takrat?
Objavljeno: Sr Maj 20, 2015 11:55 am
Napisal/-a figula
hja, enostavno je biti mojster - s pravim orodjem
Če ne bi bilo dežja - pa tako kot si že ugotavljal - v romantičnem vzdušju, ko gre sonce dol ali v tišini jutra, predno sonce vstane. Nočna rosa bo pripomogla k lažji distribuciji življenja.
Objavljeno: Sr Jun 03, 2015 4:14 pm
Napisal/-a rukola
Figula,
si kaj gledala pisanje Valerie_ru
http://forums.gardenweb.com/discussions/1550463/one-of-the-best-resipe-in-organic-gardening
Pogruntala je enostaven in poceni postopek kultiviranja EM. Za osnovo uporablja rženo moko.
Ugotovila je še da za osnovo lahko uporabimo zmlet Riž, Ajdo, Ječmen, Fižol in Grah. Iz fižola ima vonj po jogurtu. Potem ječmen, ajda, riž in grah, ki ima močan vonj graha.
Verjetno je odvisno tudi od pridelave in predelave "žita" .Če je špricano potem bo bolj slabo z MO.
Recept:
1 del moke in 10 delov vode pustimo anaerobno (občasno pretresemo) na toplem 2 dni. Rezultat imenuje KWAS in se uporablja enako kot EM. Tudi vonj ima enak. Sladkorja, melase ni potrebno dodajati, ker je hranilo moka.
Shranjevanje:
Če se hrani anaerobno (brez zraka) drži neomejeno, lahko tudi v zaprti plastenki na okenski polici.
Uporaba:
(npr. 2dcl v kopalno kad in ni obrobe po kopanju, lahko se pije kot močan antioksidant - doda se sladkor, citrus..., za zalivanje in pršenje se redči 1:10, 1:100, 1:1000)
Zelo zanimivo pa mi je njeno razmišljanje:
Rastline s fotosintezo proizvajajo sladkor, ki pa zato pusti na celicah proste radikale. Ti prosti radikali so tisti, ki povzročajo staranje oz. poškodbe.
Škodljivci pa v bistvu niso škodljivci ampak naravni čistilci, ki jih to "propadanje" pritegne k rastlini. Škodljivci v bistvu "vidijo" poškodbe.
Pršenje raslin z antioksidanti (izvlečki rdeče paprike, česna in aloje s pomočjo KWAS) v bistvu vpliva na te proste radikale, in ker prostih radikalov več ni tudi insekti več ne "vidijo". Kot bi jim z odstranitvijo prostih radikalov ugasnil luč. Ob tem pa rastlina tudi ojača in se sama uspešneje brani pred morebitnimi napadi.
.
Objavljeno: Sr Jun 03, 2015 4:27 pm
Napisal/-a lpmami
Rukola, bo nekaj na tem, saj so včasih droži za kruh delali z rženo moko. Vsekakor vredno poskusiti._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Sr Jun 03, 2015 4:34 pm
Napisal/-a figula
uf, imenitno stvar si našel, rukola 
Nisem še zasledila (ajoj koliko je tega ) vsekakor vredno nadaljnega študiranja in testiranja.
Nekje sem brala, da so zelo efektivni zmešani pripravki iz aerobnih in anaerobnih postopkov - sem imela v mislih narediti FPE - ampak tale kwas se naredi kar mimogrede.
Se mi na hitro zdi da bi bil lahko kot belo platno za ostale drobnoživke. Moram natančno prebrat, vidim, da se spodaj v komentarjih še tudi marsikaj skriva.
Super