Stran 17 od 44
Objavljeno: Po Feb 13, 2017 7:34 pm
Napisal/-a vinkoz
Juglans. Ta tvoja replika me odganja iz nadaljevanja prispevkov na Gartlc-u.
Imel sem v zaledju en kup osebnih izkušenj o sadjarstvu, vendar jih ne bo.Predvsem kompatibilnost, nastanek Sportov,Sejanci, cepljenje in podobno.Tisočkrat hvala.
lp.Vinkoz
Objavljeno: Po Feb 13, 2017 7:39 pm
Napisal/-a Daniel R
| vinkoz je napisal/a: |
Juglans. Ta tvoja replika me odganja iz nadaljevanja prispevkov na Gartlc-u.
Imel sem v zaledju en kup osebnih izkušenj o sadjarstvu, vendar jih ne bo.Predvsem kompatibilnost, nastanek Sportov,Sejanci, cepljenje in podobno.Tisočkrat hvala.
lp.Vinkoz |
Ti si tako čudaški sogovornik._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Objavljeno: Po Feb 13, 2017 7:57 pm
Napisal/-a vinkoz
Daniel-R
Pa naj bom čudaški.Največji iziv in načini o razmnoževanju sadja ostaja pri meni, žal. Zato ti pripda ZS.
lp.
Objavljeno: Po Feb 13, 2017 8:09 pm
Napisal/-a juglans
Ne Daniel, nikar tako resno.
Dvomim, da bi vinkoz-ja odgnal en navadni "vrabec", .... tako kot ne mene stvari, ki jih ne morem imeti.
Obregnil se bom ob zahvalo, ki ji prikimavam, saj se v njej skriva največja vrednost tega sivega dneva. Na koncu šteje le lahka, da ne rečem šaljiva vsebina.
Objavljeno: Po Feb 13, 2017 10:47 pm
Napisal/-a ant
Ali lahko navadno murvo z obrezovanjem prisilim, da ne zraste v ogromno drevo, ampak bolj podobno temu: http://shrani.si/f/3M/zv/38DiTWM3/img7728.jpg?
Objavljeno: To Feb 14, 2017 1:32 am
Napisal/-a turnogo
To je povešava sorta, ker rastejo veje navzdol. Navadno murvo lahko držiš na določeno višino - priporočljivo na ravni dežnik, z doslednim obrezovanjem._________________Jabolko na dan, odžene zdravnika stran.
Apple a day keeps the doctor away.
Objavljeno: To Feb 14, 2017 8:54 am
Napisal/-a ant
Torej bi jo lahko omejil nekje na 3 m premera?
Objavljeno: Sr Feb 15, 2017 2:29 am
Napisal/-a mravlja
Sam sem prisel do nekega (recimo zacasnega) spoznanja, da je o murvi(vah) pri nas, kot kaze (splosno) malo znanega. Navkljub nekdanji splosni razsirjenosti murvinih dreves po Sloveniji (bele in crne murve) mislim, da je o njih napisanega premalo in veselo dopuscam tudi moznost, da v bodoce se kaj najdem. Tudi na vprasanja o murvah se tu na forumu ne dobi prav veliko konkretnih odgovorov. To razumem nekako tako, da, ker se nam murva(e) vracajo nazaj v okolje, se da dobiti informacije le "o spominu" na to neproblematicno in po krivici zapostavljeno sadno drevo. Ker z razmnozevanjem in z rastjo ni tezav, rodnost pa je obilna, si z njo ne belimo glave. Pac ne traja dolgo...
Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.
Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.
Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".
Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.
Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.
Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.
Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro.
Objavljeno: Sr Feb 15, 2017 8:15 am
Napisal/-a muha
mravlja, zbral si toliko podatkov, da sem besedilo kopirala še v uvodni prispevek, kjer bo dosegljlivo na "prvi klik".
Objavljeno: Sr Feb 15, 2017 11:25 am
Napisal/-a mravlja
Gornje je bilo zapisano kot informacija ob problemu sadilnih razdalj pri sajenju murv. S tem se bom kmalu srecal tudi sam. Mi je pa vsec, da so se murve pri nas zacele saditi bolj pogosto. Vec ljudi vec ve.