Murva - Morus

Odgovori
crtj-admin
Site Admin
Prispevkov: 10774
Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm

Murva - Morus

Odgovor Napisal/-a crtj-admin »

(Prenos iz arhiva)
TwityPity
Prispevkov: 1128
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a TwityPity »

Murva - Morus

mravlja je napisal/a:
Sam sem prisel do nekega (recimo zacasnega) spoznanja, da je o murvi(vah) pri nas, kot kaze (splosno) malo znanega. Navkljub nekdanji splosni razsirjenosti murvinih dreves po Sloveniji (bele in crne murve) mislim, da je o njih napisanega premalo in veselo dopuscam tudi moznost, da v bodoce se kaj najdem. Tudi na vprasanja o murvah se tu na forumu ne dobi prav veliko konkretnih odgovorov. To razumem nekako tako, da, ker se nam murva(e) vracajo nazaj v okolje, se da dobiti informacije le "o spominu" na to neproblematicno in po krivici zapostavljeno sadno drevo. Ker z razmnozevanjem in z rastjo ni tezav, rodnost pa je obilna, si z njo ne belimo glave. Pac ne traja dolgo...

Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.

Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.

Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".

Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.

Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.

Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.

Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro.
Nazadnje urejal/a TwityPity 17 Jun 2013 23:50; skupaj popravljeno 1 krat
Optimist
Prispevkov: 1263
Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Optimist »

S prihajajočim toplim vremenom, se počasi barvajo tudi murve



Uploaded with ImageShack.us_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Uporabniški avatar
crtj
Site Admin
Prispevkov: 5450
Pridružen: Pe Jun 14, 2013 2:00 am
Kraj: Prekmurje

Odgovor Napisal/-a crtj »

Pri nas (MS) gre h koncu, prejšnje dni je bilo tako, da si stal pod drevesom in je samo kapljalo dol... Podložil sem vrteks, potresel, skuhal skupaj z rdečim ribezom. Peclji murv so se uvidevno zataknili v luknje na paličnem mešalniku in se jih je dalo vse pobrati ven.
Optimist
Prispevkov: 1263
Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Optimist »

_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Uporabniški avatar
crtj
Site Admin
Prispevkov: 5450
Pridružen: Pe Jun 14, 2013 2:00 am
Kraj: Prekmurje

Odgovor Napisal/-a crtj »

Rad bi posadil murvo z večjimi plodovi (kot pa 1,5-2 cm, kar daje sedanja). Dobre lastnosti naj bi imela Illinois Everbearing. Ali ima kdo izkušnje z njo? Hvala.
Optimist
Prispevkov: 1263
Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Optimist »

Po moči ki jo napovedujejo, bo pravi čas za potikanje murv. Iz pomladanskega množičnega potikanja se mi je prijela ena...._________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
greeny
Prispevkov: 788
Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a greeny »

Uff, če bi imel kje prostor za murvo. Spomnim se, da sem jo edinkrat v življenju jedel pred desetimi leti v Bakovcih. Sta bili dve drevesi, sem bil na taboru. V spominu mi je ostala kot zelo okusen sadež. Jih pa sploh ne videvam nikjer...
nejevernež
Prispevkov: 61
Pridružen: Po Jul 15, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a nejevernež »

A murvo se lahko razmnožuje s potaknjenci?_________________Lep pozdrav, nejevernež ;)
Optimist
Prispevkov: 1263
Pridružen: Če Jun 13, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Optimist »

V juliju in avgustu, 7 do 10 cm s peto lubja, enoletni poganjki.
jeseni ali zgodaj spomladi, 25 do 30 cm s peto dvoletnega lesa, zakopljemo tri četrtine potaknjenca v senčno lego.
Menda da uspe celo z do 2,5 metra dolgo vejo starejšega lesa. Odrežemo v februarju in posadimo 30 cm globoko v zavarovano senčno lego. preostalo "deblo" zavijemo v mah, da preprečimo pretirano izhlapevanje, pustimo le zgornje nekaj brstov.
Pogrobamo veje v jeseni.
vir dedek_bedenko_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
Odgovori