Cimber - Prunus insititia
-
- Prispevkov: 32
- Pridružen: Pe Feb 14, 2014 1:00 am
-
- Prispevkov: 32
- Pridružen: Pe Feb 14, 2014 1:00 am
Postopek stratifikacije:
1.) V korito za rože nasujemo čisto šoto (lahko tudi žaganje ali pesek) do dva palca pod zgornjim robom, natrosimo semena (zaradi dobrega prezračevanja semena se naj ta med sabo ne dotikajo) in jih zasipamo s šoto do vrha korita ter dobro zalijemo z vodo.
2.) 14 dni na temperaturi 20–25 °C
3.) 90 dni za evropske slive na 3 °C (0,5–4 °С) (http://www.ipm.iastate.edu/ipm/hortnews/2000/8-11-2000/germtreeseed.html, http://www.treehelp.com/how-to-propagate-fruits-and-nuts-by-seed, http://forestry-ideas.info/files/issue/Forestry_Ideas_BG_2012_18_1_4.pdf)
4.) 10 dni na 10–15 °C (tako sem jaz naredil, da ne bi bilo preveč temperaturnega šoka za kalčke).
5.) Največ 10 dni na toplem med 20 in 30 °C. Na toplem ni dobro predolgo imeti, ne da bi pogledali kako kaj kali. Ko kalček požene glavno koreninico za več kot 2 cm v globino, se ta pri izkopavanju iz šote zelo rada zlomi. Zato jih je dobro čimprej presaditi na končno lokacijo.
Paziti je treba, da so semena ves čas stratifikacije v vlažni šoti.
1.) V korito za rože nasujemo čisto šoto (lahko tudi žaganje ali pesek) do dva palca pod zgornjim robom, natrosimo semena (zaradi dobrega prezračevanja semena se naj ta med sabo ne dotikajo) in jih zasipamo s šoto do vrha korita ter dobro zalijemo z vodo.
2.) 14 dni na temperaturi 20–25 °C
3.) 90 dni za evropske slive na 3 °C (0,5–4 °С) (http://www.ipm.iastate.edu/ipm/hortnews/2000/8-11-2000/germtreeseed.html, http://www.treehelp.com/how-to-propagate-fruits-and-nuts-by-seed, http://forestry-ideas.info/files/issue/Forestry_Ideas_BG_2012_18_1_4.pdf)
4.) 10 dni na 10–15 °C (tako sem jaz naredil, da ne bi bilo preveč temperaturnega šoka za kalčke).
5.) Največ 10 dni na toplem med 20 in 30 °C. Na toplem ni dobro predolgo imeti, ne da bi pogledali kako kaj kali. Ko kalček požene glavno koreninico za več kot 2 cm v globino, se ta pri izkopavanju iz šote zelo rada zlomi. Zato jih je dobro čimprej presaditi na končno lokacijo.
Paziti je treba, da so semena ves čas stratifikacije v vlažni šoti.
-
- Prispevkov: 32
- Pridružen: Pe Feb 14, 2014 1:00 am
Po moji oceni bi jih še nekoliko več vzkalilo, če bi stratificiral npr. še en mesec več, saj je bilo po testnem lomljenju koščic še mnogo čisto zdravih in lepih jedrc.
V bodoče bom takoj po stratifikaciji vse koščice, ki so se odprle, izločil in jih vstavil takoj v zemljo na vrt in to pokonci z odprtim delom navzdol.Nazadnje urejal/a soplmed1 17 Avg 2017 10:00; skupaj popravljeno 1 krat
V bodoče bom takoj po stratifikaciji vse koščice, ki so se odprle, izločil in jih vstavil takoj v zemljo na vrt in to pokonci z odprtim delom navzdol.Nazadnje urejal/a soplmed1 17 Avg 2017 10:00; skupaj popravljeno 1 krat
-
- Prispevkov: 2615
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
letos v Istri veliko cvetja, dišeča a plodovi cibur (ringloji) bolani. enormno veliki, ploščati, podolgovati in nastanjeni z mini črvički. le tu in tam kakšen zdrav plod.
čez mesec bi morali biti taki plodovi
lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
-
- Prispevkov: 2615
- Pridružen: Če Jun 06, 2013 2:00 am
-
- Prispevkov: 32
- Pridružen: Pe Feb 14, 2014 1:00 am
Če bi kdo rad imel sadike cibor za pridelavo cibor ali za podlago kakih bolj žlahtnih sort sliv, lahko pri meni dobi male sadikice oz. kalčke iz koščic. Najboljše jih je posaditi, ko so še čisto majhni. Torej, kdor bi jih imel, naj mi to takoj javi.
Glede na to, da je to sejanec, menim, da je to ena boljših podlag za bolj težka tla. Po mojih opazovanjih, je cibora tudi zelo odporna na šarko.
Sam imam trenutno manjši nasad cibor na težki zemlji, ki so stare dve leti. Lani avgusta sem na njih cepil razne žlahtne sorte in da vidimo, kaj bo s tega
Kot sem že nekje v tej temi omenil, je, vsaj zame, ciborova marmelada najbolj okusna izmed vseh marmelad iz žlahtnih sliv, in celo boljša od marmelade iz domače češplje. Tudi ciborov kompot in sok sta vrhunska.
Glede na to, da je to sejanec, menim, da je to ena boljših podlag za bolj težka tla. Po mojih opazovanjih, je cibora tudi zelo odporna na šarko.
Sam imam trenutno manjši nasad cibor na težki zemlji, ki so stare dve leti. Lani avgusta sem na njih cepil razne žlahtne sorte in da vidimo, kaj bo s tega

Kot sem že nekje v tej temi omenil, je, vsaj zame, ciborova marmelada najbolj okusna izmed vseh marmelad iz žlahtnih sliv, in celo boljša od marmelade iz domače češplje. Tudi ciborov kompot in sok sta vrhunska.