Cimber - Prunus insititia

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[zuf]

Odličen sadež, zori pred slivo, sedaj konec avgusta je povečini že konec z njim.
Ne skladišči se, že drugi, tretji dan po obiranju se nam je povsem zmehčal.
Okus je sladek, meso se ne loči od koščice.
Oblika plodov je okrogla, z neizrazito brazdo podobno slivi.
Barva modra, kot pri slivi.
Odličen članek vreden branja, hvala dafo!
Opis cimberja se nahaja pod opisom češpe - http://primorski-panterji.info/wp/?p=2261
Imam nekaj viška semen cimberja iz hribov nad Idrijo (700-900m ndv).
Bodo še ostali kaj napisali.
Lep pozdrav.

cimber na 900m ndv, Razazija


cimberji posajeni v vrsti na zapuščeni kmetiji

[zuf]

Cimber (Prunus insititia L.)

Cimber se od češpe razlikuje po svoji kroglasti obliki. Njegovo meso pa je čvrsto pritrjeno na koščico, za razliko od češpe, ki se jo s prsti zelo lepo prepolovi in razkoščiči, medtem ko se cimberja ne da. Že po tem ga Slovenci dobro ločimo od češpe. Poleg tega je lahko cimber različne barve, v glavnem je plave, kot češpa, lahko pa je tudi rumen, rdeč in celo zelen. Sadež je na vasi zelo cenjen, ker dozori pred češpo.

Otroci so komaj čakali, da cimberji dozorijo, ker so sladki in prijetnega okusa. Okus se razlikuje po vrstah. Pri nekatrerih hišah so imeli kar po nekaj cimberjevih dreves. Ker drevo obilno rodi, so tudi iz cimberjev kuhali žganje.

Na trgu je cena cimberjev nizka. Sadež namreč ni trpežen in tudi ne uporaben drugače kot svež, za okrepčilo. Ne traja prav dolgo, ker kmalu potem, ko je bil utrgan, postane mehak. Ima pa prijeten okus.

Zaradi tega ga križajo s sorodnim sadjem v vedno nove cimberjeve vrste. Tudi križanci cimberja dozorijo zgodaj, kar je prav tako pomembno. Njegova barva in aroma se nenehno izboljšujeta. Tako prihajajo na trg večje količine oplemenitenih križanih cimberjev. Njihove barve in lep videz so za kupce prava paša za oči.

Cimber nazivajo v slovenskem jeziku tudi cibora. Po nemško mu pravijo Krieche. Pogosto ga imajo za vrsto češpe in je pod znanstvenim imenom tudi označen kot Prunus domestica ssp insititia L.. Ta sadež je bil dokaj razširjen tako pri Rimljanih kot tudi pri Grkih. Podobno kot češpa je v Evropi avtohtono sadno drevo. Italijanski sosedje ga poznajo z imenom mirabella, s čimer pa navadno nazivajo tudi slivo.

vir: http://primorski-panterji.info/wp/?p=2261 (na njihovi strani so tudi slike)

[dafo]

Sam dodajam nekaj slik, našega drevesa (ne edinega) te vrste. Opomba, ki je pri teh slikah nujna je, da so plodovi slikani nekje v začetku oz. sredi avgusta, niso še popolnoma zreli in mehki, takrat se ne dajo več lepo razpoloviti, pa tudi koščica ne izpade iz mesa. Zreli plodovi pri peclju lepo enakomerno potemnijo. Sicer pa je to neka končna velikost, okrog 3-3,5cm premera z izjemami, ki so tudi večje.



Kot se lepo vidi s slike, plodovi niso "slivaste" oblike, pač pa so okrogli in prej sploščeni kot podolgovati. Čisto zadnje plodove, ki so bili že načeti od os in precj razpokani po dežju, sem nabral prejšnji teden. Na drevesu so se zreli plodovi obdržali kvečjemu dober teden, obrani pa tako kot pravi zuf samo nekaj dni.



Listi so podobni kot listi slive in češpe, morda malenkost večji in bolj okrogli.



Meso je v zreli fazi bolj rumenkasto.



Koščica je manj sploščena in manj koničasta od slivinih in češpinih.



Ob drevesu iz korenin izraščajo poganjki, ki imajo presajeni enake lastnosti kot matična rastlina. Tudi naša drevesa so bila na tak način vzgojena iz predhodnih.Nazadnje urejal/a dafo 04 Sep 2013 22:03; skupaj popravljeno 2 krat

[dafo]

Zaenkrat primerjave z zuf-ovimi drevesi ne bi delal, bi si jih pa rad ogledal, ker je v vsakem primeru dobrodošlo primerjati čim več dreves, da bi lahko z zagotovostjo označili kaj je cimber in kaj ni glede na opise. Tudi sam sem dodal slike tega, kar pod tem imenom poznamo pri naši hiši, kjer so ta drevesa desetletja, če ne celo že kakšno stoletje posajena.

[htf_lover]

Dafo, plodovi meni spominjajo na graf althanovo renklodo
http://www.arche-noah.at/etomite/assets/downloads/Bibliothek/Obstsortenblaetter/Pflaume/Graf_Althans_Reneklode.pdf

Kaj se pri zrelih pldoovih koščice ločijo od mesa? Če se, potem to zagotovo ni cimber, ker tisti ne gre od koščice.

[htf_lover]

Sam sicer sumim, da pri mojem dedeku rastejo tile cimbri. Zame je skoraj brez uporabne vrednosti. Sama voda jih je. Če zrel plod malo stisneš, tekočina ven brizgne kot, da bi imel v roki limono. Mesa nima skoraj nič in še to se drži za koščico, kožica pa je bolj žilava in nekoliko kisla. Plod je primeren samo za svežo rabo, mogoče še za žganje in to je to. Ne vem no, pri meni bi k večjemu imeli korist kot podlaga za cepljenje...

[dafo]

Zdravo. Kot sem že zgoraj napisal, pri zrelih ne gre popolnoma iz mesa oz. ga vedno malo ostane na koščici.

Bi se pa celo bolj strinjal s tem, kar je na tvoji povezavi za katero si bom vzel malce časa (edinole barva plodu ni preveč podobna, ker rdečih ali celo rumenkastih tonov ni v nobeni fazi zorenja). Če bo tema še ponudila kakšne primerjave (predvsem slike) ki bodo pripomogle k boljši prepoznavi potem predlagam, da se bo moj opis oddeljil v ustrezno temo v izogib nadaljnim ugibanjem. Sicer pa se zahvaljujem za povezavo.

[doli]

To so pa naši stari cimbrji, letos jih je bilo zelo malo. Sirup iz njih je izredno dober. Delam ga v sokovniku, tistem starem, na cedilo in jih nič ne izkoščičim. Ko je malo uležan, dajo koščice sirupu krasen priokus.
Enako uporabim bele slive, ki jim pri nas tudi pravimo cimbrji.

[Aye-Aye]

doli, prav take rastejo tudi pri meni, zelo aromatične sladke z veliko vode in ne gredo od koščice. Najboljše takoj za pojest.

htf_lover, take kot si priložil link imam, zelo zelo sladka, že malo spominja na marelico, zrela je prav tako konec avgusta ima manjšo pečko in drugačno meso od dafo-ve.
Tako da bi lahko bila ta, ali kaj podobnega tu njihov iskalnik jih najde še pa še, je treba vse pregledat.