Jaz imam sicer po novem tako s plastičnim ogrodjem, malo večjo kot je kovinska. Mi jo je mož kupil, pa sem hotela najprej nekaj komplicirati, ker ni kovinska, češ da plastika gotovo ne bo toliko zdržala, ampak zadnjič sem z njo fino spasirala 6 kg kuhanega paradižnika, tako da sem z njo super zadovoljna. Pa še rdeča je
Je pa res, da verjetno kar traja, če ročno pasiraš po desetine kg paradajza. Za tistih nekaj par kg naenkrat, kar jih jaz kuham, je pa ročna več kot dovolj dobra
Aha, to je torej ta za 11eur pri najboljšem sosedu. Pa se nič ne baše sito?
Tale za 11 € pri najboljšem sosedu je najbrž veliko bolj preproste izdelave kot one na linku, ki izgledajo super. Jaz imam "sosedovo" (ohišje iz neugledne plastike), dosedaj sem jo vedno preklinjala, ker pa nekateri tukaj ta sistem kar hvalite, moram poskusit še enkrat, če sem kaj narobe delala.
Problemi z njo: vstavljanje rezilnih plošč je pri moji zelo zoprno, potem pa, če malo bolj pritisnem nekako zlezejo peške tudi skozi najmanjše cedilo, če samo vrtim, pa polovica ostane gor kot gošča. Zoprno je zlasti pri grozdju, ker so grozdne peške trde in ko ješ kruh z marmelado, ne veš, ali se ti je odlomil zob, ali košček peške ali pa nestopljen košček sladkorja . Mojo bi ocenila z največ 2 na 5-stopenjski lestvici.
Punce, meni je pa rekla ena, da je od Zepterja kupila ta strojček in da je odličen. Ga katera pozna?
En gospod je rekel, da odcediš bodočo paradižnikovo mezgo tako, da napolniš bombažno majico, zavežeš, čez noč pustiš obešeno na ročaj metle, zjutraj je vse narejeno.
Je katera to metodo poskusila?_________________Lp, Živa
Za mene je pa najboljša lesena pasirka, kupljena pri Ribnčanih. Dobiš tri kose, leseno oglato posodo, daljše stranice so polkrožno odrezane, dno predstavlja napeta kovinska mreža, z vrha izgleda dno, kot bi gledal v boben pralnega stroja, lesen okvir, ki ga pričvrstiš na leseno posodo, dopušča, da si glede na globino posode v katero pasiraš, prilagodiš globino, okrogel valček, podoben valjčkom, s katerimi so nekoč malarji krasili enobarvne stene, le, da ta nima ornamentov ampak so po celotni površini valja vzrdolžne zareze, v obliki črke U ali V, globine 0.5 cm. V te zareze se naberejo vse lupinice in semena paradižnika, sadja, ... Edina stvar, na katero moraš biti pozoren pri nakupu je izvedba oziroma material, skozi katerega pasiraš. Prijateljica ni bila pozorna in ima popolnoma neuporabno pasirko s pločevino, perforirano z okroglimi luknjicami, premera cca. 2 mm, z gladkim robom, v razmiku 03 - 05 cm. Prodajajo jih v Il. Bistrici, v Postojni so iz močnih, pletenih ostrih žičk, skoraj kot strgalo, sama pa sem jo kupila pred Šparom na Viču, s pleteno, močno žičnato mrežo, podobna so kovinska cedila v Milerju. Stane od 15 do 20 Eur. Druga takšna naložba pa je lij za nalivanje shrankov v kozarce. Podobno je liju za tekočine, le da ima širši premer in bolj položne stene, enostavno ga daš v kozarec, kozarec napolniš, lij dvigneš in položiš v naslednji kozarec ... Na koncu kozarce zapreš, odpade čiščenje robov in zunanjih površin kozarčkov. Se mi je zdelo pred leti 12 eur. preveč, pa je vreden svojega denarja, pa še pocenili so se, mislim, da stanejo 9 Eur. Imajo jih pa le v Milerju, kjerkoli sem spraševala, so me gledali, kot da sem padla z lune, jaz sem lij našla v knjigi o shrankih, na začetku knjige so predstavili pribor, ki se pri tem uporablja. Lp Nauta
