Stran 4 od 4
Objavljeno: Po Jun 09, 2014 12:33 am
Napisal/-a Lpmami
| papa je napisal/a: |
| ... ob treh zjutraj vsako noč tričetrt ure in meni ostane samo še čakanje s hladnim pivom v roki. |
Saj v tem je moja težava - kako naj pa jaz pravilno zalivam, ko ne maram pira 
_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Objavljeno: Po Jun 09, 2014 12:41 am
Napisal/-a papa
Teško 
_________________Niko nam ništa nemože jači smo od sudbine !
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 5:19 pm
Napisal/-a rukola
| muha je napisal/a: |
1. mit: nikakor ne smemo skupaj saditi čilijev in nepekočih paprik, ker bo v tem primeru tudi ves pridelek paprik pekoč.
Strokovnjaki so sicer ta mit že ovrgli , jaz ga pa danes lahko tudi iz prakse. |
Svak je posadil feferone in zraven še male pekoče paprike. Čisto vsi feferoni so bili rahlo pekoči, tako da je vse meni dal, ker pekoče ne marajo, meni pa je bilo ravno prav pekoče.
Mogoče so čebel oprašile križno, mogoče je kriv veter ali pa pomota pri semenih v vrtnariji ali pa pomota v nalepki na sadikah. Ne glede na to, pekoče paprike in sladke paprike, ne sadi več blizu skupaj, pa mit gor ali dol.
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 5:21 pm
Napisal/-a seba993
Do tega pojava v prvi generaciji nemore priti. Lahko da je bilo seme že prej križano. V prvi generaciji se pekočnost zapiše v DNK semenske zasnove in ne v meso ploda.
To več ni mit ampak splošno znanje. Za ta pojav so pa krivi različni dejavniki. Ko smo že pri zmešnjavi z semenom. Stara mama je letos posadila niski fižov pri katerem je pri vsaj 30% sadik morala dodati količke ker je bil visok._________________LP seba993
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 5:36 pm
Napisal/-a rukola
| forest727 je napisal/a: |
Khm, iz tvojega linka:
| Citiram: | Prednost jutranjega zalivanja je le v tem, da se čez dan listi posušijo in s tem preprečimo okužbe z rastlinskimi patogeni.
... |
Da se kdo ne spotakne ob nadaljevanje podčrtane povedi: Kdo pravi, da moramo zalivati po listju?  |
Samo zalivanje niti ni problem. Zaliva se itak takrat ko je suša, in ko je suša se nobeni patogeni še niso razvili. Razvijejo se ob dežju in vlagi - takrat pa ne zalivamo. Zato zalivanje zjutraj, da se listi posušijo nima neke povezave s patogeni.
Zalivanje zvečer povzroči, da voda ostane dalj časa v zemlji kar pomeni da ima rastlina več časa (celo noč) da vodo srka, pa tudi rastline rastejo ponoči, vsaj paradižnik in je dobro da ima v času rasti vodo na razpolago.
Je pa v primeru zastirke to po moje nepommebno, ker zastirka tako pomaga zadrževati vlago da se neka razlika zalivanja podnevi ali ponoči nit ne more poznati. Se bi pa razlika po moje pokazala pri vrtu brez zastirke, tam ima namreč rastlina (ob enaki porabi vode za zalivanje) na razpolago manj vode v nočnem času rasti, če se zaliva zjutraj.
Foliarno škropljenje ali pa škropljenje s sodo bikarbono je po listih. In po dežju, ... to je nekako bolj vprašanje. Sam špricam ko imam čas, pa malo gledam da je če se le da zvečer - zgodaj zjutraj raje spim 
.
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 5:37 pm
Napisal/-a rukola
| seba993 je napisal/a: |
| ...V prvi generaciji se pekočnost zapiše v DNK semenske zasnove in ne v meso ploda... |
Hvala za razlago, šele sedaj razumem.
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 6:29 pm
Napisal/-a MARIJAV
| seba993 je napisal/a: |
Do tega pojava v prvi generaciji nemore priti. Lahko da je bilo seme že prej križano. V prvi generaciji se pekočnost zapiše v DNK semenske zasnove in ne v meso ploda.
. |
Tudi jaz tako mislim, vendar:
Ali bi bilo mogoče možno, da se iz pekoče sadike pelod prenese na nepekočo in so potem semena v sicer nepekočih paprikah že pekoča, meso pa ne?????
To mi je prišlo na misel, ker mnogi trdijo, da se je križem "opeklo". Biologi?_________________Živeti na podeželju je najlepše!
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 6:33 pm
Napisal/-a seba993
O tem sem tudi jas razmišlal vedar nisem nikoli probaval._________________LP seba993
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 8:01 pm
Napisal/-a metuljc
| MARIJAV je napisal/a: |
| seba993 je napisal/a: | Do tega pojava v prvi generaciji nemore priti. Lahko da je bilo seme že prej križano. V prvi generaciji se pekočnost zapiše v DNK semenske zasnove in ne v meso ploda.
. |
Tudi jaz tako mislim, vendar:
Ali bi bilo mogoče možno, da se iz pekoče sadike pelod prenese na nepekočo in so potem semena v sicer nepekočih paprikah že pekoča, meso pa ne?????
To mi je prišlo na misel, ker mnogi trdijo, da se je križem "opeklo". Biologi? |
O tem smo že debatirali, ne vem, ali tu ali tam prej. Prvo vprašanje, na katerega je treba vedeti odgovor, je: Kaj "imajo" rastline od tega, da pečejo? Če je to odgovor na morebitne jedce semen (odvračanje le teh), potem bi bilo možno, da imajo semena, ki so se razvila na papriki, pelod pa izvira od pekoče rastline, že pekoč okus. Seveda pod pogojem, da se tisti del denega materiala, ki nosi zapis za te pekoče snovi, v njih aktivira. Morda je tako in v tem primeru, je možno le to, da so pekoča semena (nikakor pa ne osemenje, torej vse, kar niso semena v plodu paprike, razen morda nosilci semen, če bi iz semen te pekoče snovi prodirale vanje.
Ker je jasno, kako je najlažje preveriti take domneve (hipoteze), nam manjka le še nekdo, ki bi se znanstveno lotil tega problema. S poskusi seveda, primerno kontroliranimi. Čez leto, dve, tri bi dobili znanstveno potrjen odgovor. 
Hm, ampak, kolikor vem, te pekoče snovi delujejo na naše čutnice za zaznavanje toplote tako kot toplota, vzburijo jih. In dvomim, da so čiliji skozi evolucijski razvoj to počeli zaradi človeka (no, v to, da niso, sem prepričana), pa tudi drugih sesalcev, ki bi jih jedli, se najbrž niso branili tako. Sploh pa, koliko pa so naravne, izhodne vrste rodu Capsicum sploh pekoče? Jih ni skozi križanja in selekcijo take izselekcioniral človek po svoji želji, kot mnogoštevilne sorte paradižnikov, jablan,......psov,......
Skratka, odgovor ni preprost in morda sploh ni en sam.
Objavljeno: Po Jul 14, 2014 9:03 pm
Napisal/-a mfranc
| rukola je napisal/a: |
Samo zalivanje niti ni problem. Zaliva se itak takrat ko je suša, in ko je suša se nobeni patogeni še niso razvili. Razvijejo se ob dežju in vlagi - takrat pa ne zalivamo. Zato zalivanje zjutraj, da se listi posušijo nima neke povezave s patogeni.
Zalivanje zvečer povzroči, da voda ostane dalj časa v zemlji kar pomeni da ima rastlina več časa (celo noč) da vodo srka, pa tudi rastline rastejo ponoči, vsaj paradižnik in je dobro da ima v času rasti vodo na razpolago.
Je pa v primeru zastirke to po moje nepommebno, ker zastirka tako pomaga zadrževati vlago da se neka razlika zalivanja podnevi ali ponoči nit ne more poznati. Se bi pa razlika po moje pokazala pri vrtu brez zastirke, tam ima namreč rastlina (ob enaki porabi vode za zalivanje) na razpolago manj vode v nočnem času rasti, če se zaliva zjutraj. |
Hjaaa ... 
, za začetek povem prigodo, ki me je takrat skoraj vrgla na ... . Bil sem pri vrtnarju, od katerega sem največ kupoval; čakal sem na postrežbo v vročem, soparnem, ogromnem plastenjaku. Vrtnar, ki je bil res zaposlen 110 %, si je vzel še čas za zalivanje tisoč in tisoč sadik. Vzel je cev, priključeno na vodovod in po gasilsko pošprical vse sadike. Na moje "znalsko vprašanje" 
zakaj to počne v največji vročini in kar počez, mi je odgovoril, da se nima časa igračkati s sadikami in da so že vajene ...
Ob tem se mi zdi, da mi debatiramo na akademski ravni 
.
Pa vendar - zdi se mi, da je za jutranje zalivanje le več argumentov in praviloma zalivam zjutraj, res izjemoma zvečer; seveda pa takoj zalijem zvečer posajene raznorazne sadike.
- ne bi se spuščal podrobno v bolezni, nekako pa velja da večini paše mokro okolje, ure gor ali dol .
Če drugo ne, z večernim zalivanjem olajšamo prihod polžem in jim posladkamo večerjo/zajtrk .
- praksa mi kaže, da rastline ne rabijo veliko časa da si opomorejo po suši. Skrajnosti se mi zgodijo pri največjih požeruhih vode, občasno pri paradižniku v loncih , večkrat pri hibiskusih v loncih, kjer me s povešenimi listi in poganjki lahko pozdravijo celo dvakrat dnevno.
Ko dobijo dobro porcijo vode, si približno v 15 minutah povsem opomorejo
- v kolikor rastline niso tako dehidrirane, kot sem dal primer, lahko brez škode počakajo jutranje zalivanje. Čez noč, ob normalnih vremenskih pogojih, se z ohlajanjem iz ozračja izločijo velike količine vode ...
| rukola je napisal/a: |
| Foliarno škropljenje ali pa škropljenje s sodo bikarbono je po listih. In po dežju, ... to je nekako bolj vprašanje. Sam špricam ko imam čas, pa malo gledam da je če se le da zvečer - zgodaj zjutraj raje spim . |
Škropim pa, karkoli, zaščitna sredstva ali foliarna gnojila obvezno pred nočjo. Tako je tudi bolj praktično, da mi možganov ni potrebno napenjati, katera škropiva pa je potrebno obvezno uporabljati pred nočjo 
Veliko je škropiv, ki se pod vplivom svetlobe razgradijo in izgubijo svojo učinkovitost!
Skoraj za vse pa velja, da kar nekaj časa na rastlini potrebujejo vlago, da se normalno absorbirajo v rastlino. Predvsem to velja za foliarna gnojila. To vlago zjutraj težko vedno zagotovimo.
LP_________________mfranc