Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Miti o ukrepih pri vzgoji
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Miti o ukrepih pri vzgoji
(Prenos iz arhiva)
1. mit: nikakor ne smemo skupaj saditi čilijev in nepekočih paprik, ker bo v tem primeru tudi ves pridelek paprik pekoč.
Tole moram takoj napisat, da ne pozabim.
Debato o tem smo imeli že na starem forumu.
Strokovnjaki so sicer ta mit že ovrgli , jaz ga pa danes lahko tudi iz prakse. Skupaj v koritu sem imela posajena čilija Jalapeno in Annheim. Za slednjega se je po pokušanju izkazalo, da ni šlo za čili, ampak čisto navadno nepekočo papriko. Sadiki se tiščita tesno skupaj, veje imata prepletene pa je bila paprika s semeni vred povsem nepekoča.
Tole moram takoj napisat, da ne pozabim.
Debato o tem smo imeli že na starem forumu.
Strokovnjaki so sicer ta mit že ovrgli , jaz ga pa danes lahko tudi iz prakse. Skupaj v koritu sem imela posajena čilija Jalapeno in Annheim. Za slednjega se je po pokušanju izkazalo, da ni šlo za čili, ampak čisto navadno nepekočo papriko. Sadiki se tiščita tesno skupaj, veje imata prepletene pa je bila paprika s semeni vred povsem nepekoča.
2. mit: Zalivanje v močnem soncu ožge rastline.
Sploh ni res.
Tiste bučke o kapljicah in efektu povečevalnega stekla nimajo nobene podlage.
Kapljice so v neposrednem stiku z listi in ne more priti do efekta, prav tako se kapljice hitro posušijo.
Mit je bil ovržen s strani raziskav, kjer so uporabljali tudi računalniško sledenje in se je edina poškodba v manjšem obsegu pojavila na listih zaradi nečistoče vode.
Sem se moral prepričati na lastne oči - že od sredine maja naprej sredi dneva v največjem soncu in vročini z deževnico zalivam in škropim rastline v platojih, pa tudi na vrtu sem parkrat probal - nobene škode.
Seveda je pomembno, da voda ni premrzla.
Sploh ni res.
Tiste bučke o kapljicah in efektu povečevalnega stekla nimajo nobene podlage.
Kapljice so v neposrednem stiku z listi in ne more priti do efekta, prav tako se kapljice hitro posušijo.
Mit je bil ovržen s strani raziskav, kjer so uporabljali tudi računalniško sledenje in se je edina poškodba v manjšem obsegu pojavila na listih zaradi nečistoče vode.
Sem se moral prepričati na lastne oči - že od sredine maja naprej sredi dneva v največjem soncu in vročini z deževnico zalivam in škropim rastline v platojih, pa tudi na vrtu sem parkrat probal - nobene škode.
Seveda je pomembno, da voda ni premrzla.
Jaz pa le mislim, da čisto iz trte izvito ni. Nekatere rastline na to niso občutljive, druge pa. Mogoče niti ne toliko zaradi samega ožiga, kot to, da se v vlagi in toploti hitreje množijo bolezenske klice. Paradižnika in fižola kljub vsem novim spoznanjem ne bom zalivala po listih . Solato pa sem pršila v najhujši vročini s hladno vodo in to ravno na podlagi nekega strokovnega nasveta, češ kako jim hladna voda paše, kot nam tuširanje . Rezultat: gnile glave. Po zemlji pa zalivam marsikdaj tudi sredi dneva, če prej ni čas, ali ne opazim. Nikoli pa z vodo iz vodovoda, vedno s tisto, ki se je poprej ogrela v kangli ali sodu.
Je pa treba vse sprobat. Nekaj se obnese, drugo ne in vemo za naprej.
Je pa treba vse sprobat. Nekaj se obnese, drugo ne in vemo za naprej.
muha, se ti zdi, da tudi pršenje škodi, recimo zgodaj zjutraj, da se lahko rastline zelo hitro osušijo?
Tole pri paradajzu in fižolu se mi zdi bolj problematično zalivanje zvečer, ko se rastline ne osušijo in potem je štala.
Enako je z kumarami in bučami ipd.
Charles iz Anglije svetuje ravno pršenje ali zalivanje bučevk po listih sredi dneva, ko so uvele, saj s tem dobijo lepo infuzijo vlage in vode.
Posebej poudari, da se zvečer teh rastlin ne zaliva.
Tole pri paradajzu in fižolu se mi zdi bolj problematično zalivanje zvečer, ko se rastline ne osušijo in potem je štala.
Enako je z kumarami in bučami ipd.
Charles iz Anglije svetuje ravno pršenje ali zalivanje bučevk po listih sredi dneva, ko so uvele, saj s tem dobijo lepo infuzijo vlage in vode.
Posebej poudari, da se zvečer teh rastlin ne zaliva.
zuf je napisal/a: |
Charles iz Anglije svetuje ravno pršenje ali zalivanje bučevk po listih sredi dneva, ko so uvele, saj s tem dobijo lepo infuzijo vlage in vode. Posebej poudari, da se zvečer teh rastlin ne zaliva. |
No, prav, pa grem zalit tistih mojih pet kupčkov buč, ki so šle v vrt predvčerajšnjim _________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
No da se še jas raspišem o mitu št. 1.
Primer.
V istem koritu imaš posajeno sadiko Babure in Trinidad Moruga Scorpion. Moruga je zelo pekoč čili Baburaa je pa navadna paprika.
V tem letu bodo vsi plodovi enaki matični rastlini. Babura bo paprika, Maruga pa čili. Nebo dobenga križanja. Sorte se seveda bodo skrižale ampak to je zapisano v DNK za nasledno sezono. Nasledne leto je pa vse odvisno od loterije. Lahko da bojo rastline iste če niso sposobne oplodit ena drugo. Če pa so sposobne oplodit ena drugo bo pa začel prevladovati dominanten gen ki je ponavadi pekočnost. Najprej bodo blagi srednji in na koncu se lahko zelo približajo Marugi. Brez genskega inžinirihga v prvem letu Maruga ni sposobna premesti svoj gen na Baburo da bi bil ta viden. Dnk je druga zgodba.
Tako da tisti ki vsako leto kupujete sveže seme sladkih in pekočih feferonov vam ni treba biti strah da se bo kj skrižalo.
Babura in Maruga sta samo primer in mislim da nista sposobna oploditi eden drugega.
Mit št. 2.
@muha si probala na bučkah in kumarah?
Tudi to so nam predavali v šoli. Ampak zalivanje v zelo močnem soncu je brezvezno. Veliko vode namesto da bi šlo v rastlino gre v zrak kar pomeni da moraš uporabiti več vode in z tem se nepotrebni stroški povečujejo._________________LP seba993
Primer.
V istem koritu imaš posajeno sadiko Babure in Trinidad Moruga Scorpion. Moruga je zelo pekoč čili Baburaa je pa navadna paprika.
V tem letu bodo vsi plodovi enaki matični rastlini. Babura bo paprika, Maruga pa čili. Nebo dobenga križanja. Sorte se seveda bodo skrižale ampak to je zapisano v DNK za nasledno sezono. Nasledne leto je pa vse odvisno od loterije. Lahko da bojo rastline iste če niso sposobne oplodit ena drugo. Če pa so sposobne oplodit ena drugo bo pa začel prevladovati dominanten gen ki je ponavadi pekočnost. Najprej bodo blagi srednji in na koncu se lahko zelo približajo Marugi. Brez genskega inžinirihga v prvem letu Maruga ni sposobna premesti svoj gen na Baburo da bi bil ta viden. Dnk je druga zgodba.
Tako da tisti ki vsako leto kupujete sveže seme sladkih in pekočih feferonov vam ni treba biti strah da se bo kj skrižalo.
Babura in Maruga sta samo primer in mislim da nista sposobna oploditi eden drugega.
Mit št. 2.
@muha si probala na bučkah in kumarah?
Tudi to so nam predavali v šoli. Ampak zalivanje v zelo močnem soncu je brezvezno. Veliko vode namesto da bi šlo v rastlino gre v zrak kar pomeni da moraš uporabiti več vode in z tem se nepotrebni stroški povečujejo._________________LP seba993