Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh

[greeny]

Meni se tudi zdi, da sta moka in beli sladkor zelo enostavna vira energije. Ravno v tem je problem za zdravje, ker naenkrat butneta v kri in se preveč zgosti oz. pocukra=). Mogoče je mišljeno kot zahtevno za telo, da potem uravna ta sladkor, je treba narediti in sproščati hormone in razne prenašalce, da se sladkor spakira v celice. Če ga telo ne porabi (če samo sedimo, ali spimo itd.), ga uskladišči. Fora je, da gre pri teh enostavnih sladkorjih in ogljikovih hidratih za šoke, tudi škrobov je več, nekateri hitro razgradljivi in naenkrat butnejo v kri - bela moka, kruh posledično, krompir..., nekateri se postopneje razgrajujejo, spomnim se le na grah. Pri uravnavanju sladkorja lahko precej trpi trebušna slinavka, ki dela najpomembnejše hormone za uravnavanje sladkorja v krvi, in v današnjem času, ko je veliko sladkarij na voljo, nismo pa ves čas v teku, gibanju, pri fizično aktivnem delu v bistvu veliko brezveze dela. Problem je tudi to, da smo se v evoluciji razvili, da so možgani zadovoljni, če jemo sladko, ker je to važen vir energije in je bilo to tisoče, desettisoče let nazaj zelo fajn.

[Aye-Aye]

JR Design je napisal/a:

Uf, tele strani o mokorizi so pa res zanimivo branje! Bo treba še veliko študirat. Razmišljam pa, da z odpadlim listjem in zgornjo plastjo razpadajočega listja in humusa, ki ga prinesem na vrt iz gozda, verjetno prinesem tudi spore mikoriznih gliv. Torej mi manjkajo še spore iz travnika?. Ali pa se motim?

Se mi zdi , daj je zuf že govoril o tem, da prav listavka vsebuje največ gliv, potem rabiš še samo spore iz travnika pa komposta in dela zdravega vrta.

greeny je napisal/a:

So pa križnice družina rastlin, ki se bolj bogo povezuje z mikoriznimi glivami, imajo zato korenine s precej gostimi koreninskimi laski za boljše vsrkavanje.

Sem bila pred leti na delavnici vzgoje gob. Kjer nam je A. Gregori, govoril, kako lepo v simbiozi uspevata brestov zajček in zeljnice. To naj bi kasneje sprobali na vrtu Podgornik Reševe. Kakšni so bili rezultati ne vem, saj takrat ni bilo časa še za to, saj sem bila ravno zaposlena z gradnjo hiše. Morda se takega poskusa lahko lotimo ponovno in bi nam Andrej priskočil na pomoč. Pa še kaj več povedal, si na žalost vsega takrat nisem zapomnila, oziroma sem že pozabila.

[zuf]

Aye-Aye je napisal/a:

JR Design je napisal/a: Uf, tele strani o mokorizi so pa res zanimivo branje! Bo treba še veliko študirat. Razmišljam pa, da z odpadlim listjem in zgornjo plastjo razpadajočega listja in humusa, ki ga prinesem na vrt iz gozda, verjetno prinesem tudi spore mikoriznih gliv. Torej mi manjkajo še spore iz travnika?. Ali pa se motim? Se mi zdi , daj je zuf že govoril o tem, da prav listavka vsebuje največ gliv, potem rabiš še samo spore iz travnika pa komposta in dela zdravega vrta.

Je zelo zanimivo... ravno travniški habitat je zelo bogat z mikoriznimi glivami!
JR, izberi dober in zdrav prostor na travniku, odstrani rastline, in vzami prvih 20cm zemlje in čim več finih korenin.
Trave so ene izmed najbolj učinkovitih rastlin, kar se tiče mikorize.
Še enkrat, simbioza gliv in rastlin = mikoriza.

[muha]

Super branje za praznične dni - hvala vsem!

Sama se ne bom šla natančnih poskusov in posnetkov, si pa skrbno beležim vse, kar bi mi lahko prišlo prav pri izboljšanju rezultatov in to vklopila v dosedanji način dela - občasno prinesla iz gozda vrečo listavke, zmetala na kompost vse prekisane ali belo-plesnive mlečne izdelke, sirupe, marmelade in upoštevala, kar bom še podobnega našla v vaših prispevkih.

[Aye-Aye]

Problem v belem sladkorju in moki je predvsem v tem, kot pravi greeny, preveč hitro pride v kri. Beli sladkor je je čist ogljikov hidrat, osiromašen vitaminov in mineralov, ne vsebuje več snovi, ki jih potrebujemo za optimalnejšo prebavo, pravzaprav nas osiromaši z minerali, saj jih za pomoč prebave potem jemlje iz naših rezerv v telesu in ko teh zmanjka, zbolimo. Predvsem kalcij, magnezij, železo, baker, mangan.. pa tudi vitamine skupine B. Zato je sladkor v najbolj naravni obliki najprimernejši za naše telo, tako sklepam tudi za naravo, vrt, najboljša je prav melasa pa sadni sirupi kot ga je opisal zuf, domač sirup iz sladkorne pese pa verejtno tudi brezov sok, le da je dela več in če gojimo yacon, tudi iz njega lahko skuhamo sirup. Recimo tako kot tu .

pa še:

A.Vogel pravi je napisal/a:

Beli sladkor lahko povzroča rušenje ravnovesja v črevesni flori. Ker je beli sladkor odlična hrana za glivice, ki normalno prebivajo v črevesju, je logično, da se bodo ob obilici zanje »dobre« hrane prekomerno namnožile. To bo sicer neškodljive glivice spremenilo v škodljive, saj bodo porušile ravnovesje črevesne flore v škodo koristnih mlečno kislinskih bakterij.

[metuljc]

zuf je napisal/a:

[Trave so ene izmed najbolj učinkovitih rastlin, kar se tiče mikorize.

Učinkovitih v kakem smislu?
Upam, da ne pričlakujete, da bodo mikorizne glive, ki so v partnerskem odnsou s travami, prešle napartnerske odnsoe z drugimi rastlinami, po možnosti dvokaličnicami? Komajda verjamem, načeloma so mikorize precej specializirane povezave.

[juglans]

TA povezava bo odpravila nejasnosti katere vrste mikoriznih gliv sobivajo z posameznimi rodovi rastlin.

Vsekakor zanimiva debata; me nekako sili v realizacijo že dlje časa miselno obdelovane snovi. Spomladi torej.

[labia]

, prav uživam ko berem različna mnenja. Najprej hvala Aye-aye za tisto nalogo , ki govori o kefirju. Sem vse prebral in je zelo zanimiva, še posebno rezultati, ki niti ne potrjujejo velikega naskoka kefirja. Verjetno je treba rezultate obravnavati kritično. Ni šlo za test na ljudeh, časovni interval je bil v primerjavi z življenjskim obdobjem človeka izredno majhen, vpliv sestave prehranjevanja pri ljudeh je drugačen,....
Pred precej leti, ko je bil kefir hit, sem gobice gojil tudi sam, po nekaj mesecih me je nekako minilo. Pozneje so se pojavile gobice za vodni kefir in tudi to je bilo videti nekako antipatično in ni vzbujalo teka-žeje.
Vsake toliko časa pa se zanimanje v širši javnosti vrne.

Zapisi, ki jih priobči metuljc so seveda pričakovano bolj strokovni. Škoda, ker se ne oglasi kak mikrobiolog, ki je bolj doma na tem področju. Žal smo tukaj, bolj kot ne, laiki in amaterski preiskuševalci. Nič zato. Veliko ljudi preizkuša različne postopke in metode, katerim se včasih lahko prizanesljivo nasmehnemo, včasih pa je tudi kako zrno, ki se izlušči, bolj kvalitetno.
Nekaj šteje tudi veselje do tega dela in up, da morda pridemo do rešitve. Tako pridemo do bokašija, kompostnega čaja in podobnih domačih izdelkov, nekateri so se dokazali tudi v bolj strokovni javnosti.

Uff, malo sem zašel, v bistvu se nekako strinjam z metuljc:"načeloma so mikorize precej specializirane povezave."
Saj vsi vemo kje raste jurček, brezov goban in podobno. Kako gre ta zadeva v naravi je jasno.
Pa vendar se najdejo ponudniki mikoriznega inokulanta, kot primer:
http://www.mikoriza.si/symbivit.php
zato me v bistvu zanima ali se morda vseeno nebi dalo aplicirati kaj od tega in morda priti do podobnih rezultatov kot v naravi.

Ena od idej: Zelo bi mi pasalo doseči mikorizo recimo pri paradižniku. Lepše bi rasel, manj bi trpel sušo- temperaturne spremembe, manj zalivanja,...Morda bi bila ena od poti jeseni, ko čistimo gredico, porezati koreninice paradižnika in jih posušiti. Potem pa z nekim aktivatorjem multiplicirati glivice, ki seveda so prisotne na koreninicah.....

Vas berem dalje......

[ferdo36]

Če koga zanima naj pogleda podjetje SIMBION,ki se ukvarja z mikoriznimi gljivami.Preizkušal sem njihov proizvod na sadikah borovnic.
Pri zelo mladih potaknjencih je bil rezultat viden,pri starejših pa je okuženost z mikoriznimi gljivami pogoj,da sploh uspevajo.V ustreznem kislem substratu se okužba razširi sama!_________________Narava vse povrne!Nazadnje urejal/a ferdo36 26 Dec 2013 16:09; skupaj popravljeno 1 krat

[Lpmami]

labia je napisal/a:

...Ena od idej: Zelo bi mi pasalo doseči mikorizo recimo pri paradižniku ....Morda bi bila ena od poti jeseni, ko čistimo gredico, porezati koreninice paradižnika in jih posušiti. Potem pa z nekim aktivatorjem multiplicirati glivice, ki seveda so prisotne na koreninicah.....

Ali pa jeseni pospraviti / odstraniti samo nadzemne dele, koreninice z mikorizo pustiti v zemlji in naslednje leto saditi na isto mesto?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje