TOSKANSKI OHROVT

[orhy]

MARTINKA, saj boš videla, ko se bodo začeli prvi strokci sušit malo popazi. Jaz odrežem, kar celo zel in jo besim nekam, kjer me ne ovira ( nekam na podstreho je še najboljše), da se posuši in dozori . Lahko jo daš v kakšno kopreno (za zihr), da boš mirna, ampak običajno to ni nujno._________________

[MARTINKA]

Super, se mi je zdelo, da bo naredil stroke. Ali je pri kolerabici, glavnatem ohrovtu in kodrolistnem ohrovtu enako?

[metuljc]

Ja, samo plodovi niso stroki, so luski.

[MARTINKA]

Hvala, Metuljc.

[brbr]

Biodinamiki pravijo, da najkvalitetnejši zapis rastline za naprej nosijo semena zrastla na ostrednji-glavni veji. Zato jaz shranjujem samo to seme.
Ko je zrelo, vrh odrežem in shranim, ostalo rastlino pa še pustim na vrtu, da se z ostalimi semeni hranijo ptice - zelenci ga naravnost obožujejo._________________naredimo svet lepši

[originalnilist]

Meni zraven Toskanskega cveti še brstični ohrovt pa zelje tudi že kaže nastavke cvetov.

[muha]

Originalnilist, nameravaš pridelati seme? Če ja, bo zanimivo, kaj bo zraslo iz njega. Križnice se namreč zelo rade skrižajo med seboj.

[MARTINKA]

originalnilist je napisal/a:

Meni zraven Toskanskega cveti še brstični ohrovt pa zelje tudi že kaže nastavke cvetov.

Jaz imam tudi vse to troje, pa še kolerabico in kodrolistni ohrovt zelo blizu posajeno in vse cveti. Muha, misliš, da se bo vse skrižalo? Jaz navijam za rdeč brstični ohrovt ali pa pisanolistni ohrovt ...

[zuf]

Za dobro seme ni dovolj samo ena rastlina, mora jim biti več, pri križnicah 50 za res dobro pridelovanje semen.
Martinka, žal se ti bo vse skrižalo, pa lahko še ne vem kako navijaš... različne križnice npr. zelje, ohrovt, kolerabica itd morajo biti oddaljene vsaj 500m, če seme pridelujemo po zgornji smernici, kjer je za pridelavo na kupu vsaj 50 rastlin ene vrste.
Seveda se da z manj rastlin semeniti, a takšne so smernice za res dobro sortno žlahtnenje in stabilnost še vnaprej.

[muha]

Martinka, bojim se, da ja. Doma smo sami pridelovali vsa semena in vem, da smo križnice za seme sadili daleč vsaksebi, po možnosti tako, da od enega placa do drugega ni bilo ravnega leta, ker se je drugače znalo zgoditi, da je namesto zelja zrasla neka čudna koleraba Mogoče ste kdaj v prešnjih letih, ko se semen ni dalo kar tako kupiti, opazili ob kmetijah na gozdnih robovih majčkene vrtičke, ki so samevali celo leto, razen spomladi in so služili izključno pridelavi semena. Če me spomin ne vara tudi gnojeni niso bili, vsaj ne kaj dosti.