Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh

[labia]

Aha, malo sem iskal in našel. Pa saj mi tukaj na Gartelcu smo skoraj v sami špici znanstvenih trendov - no, bi se reklo se zanimamo za najnovejše dosežke.
Na strani COST (Evropska kooperacija v znanosti in tehnologiji) v "akciji 870" multidisciplinarno raziskujejo uporabo mikoriznih gliv v agronomiji. Tudi Slovenija ( poleg praktično vseh držav, ki so se prijavile) je v tem projektu in je že prispevala nekaj znanstvenih člankov.

Slovenska stran je: http://mycorrhiza-slovenia.com/ in odgovorna za project doc.dr Irena Maček.
Intervju z njo ( samo zvočni) je tukaj: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/skrivnostna-omrezja-talnih-gliv/ava2.139649177/
Govori pa 40 minut na temo: Skrivnostna omrežja talnih gliv

Poglejmo tukaj na COST (European Cooperation in Science and Technology): http://www.cost.eu/domains_actions/fa/Actions/870

Torej naj bi se dalo z dodajanjem mikoriznega inokulanta ( enostavno povedano- posušenih glivic) v zemljo povečati pridelek- poleg vseh ostalih pozitivnih učinkov.

Del rezultatov je objavljen tukaj:
http://w3.cost.eu/fileadmin/domain_files/FA/Action_870/final_report/final_report-870.pdf

Nekaj, kar bo pa zanimalo gojitelje paradižnika pa bo diplomska naloga :
http://kfrserver.natur.cuni.cz/studium/diplomky/posudky/kudlackova_skolitel.pdf
ki se nanaša na mikorizo v zvezi s paradižnikom, porom in koruzo:
"Předložená práce je zaměřena na testování organického pěstování rajčete (Solanum lycopersicum
L.) a póru (Allium porrum L.) s využitím organického hnojení biomasou kukuřice (Zea mays L.), a
očkování mykorhizními a saprotrofními houbami"

Bi se reklo, da smo na pravi sledi....Nazadnje urejal/a labia 26 Dec 2013 17:17; skupaj popravljeno 1 krat

[zuf]

Bravo lpmami!
Kdor sledi mojim zapisom ve, kako tečen sem z neprekopavanjem na zelenjavnem vrtu, puščanje korenin v tleh ter zaščiti tal skozi celotno sezono.
Vse to je nega zemlje, nega življenja v tleh.
To je v bistvu moj glavni steber.
Lahko na veliko inokuliramo z mikrobi, med njimi z mikorizo, ampak, če rušimo hišo vsako leto smo bolj malo dosegli.
Zdi se mi smiselno, da kultiviramo in vnašamo KLM na vrt, ampak potem tudi nadalje ustrezno negujemo njihovo hišo.

metuljc, koruza bo imela korist, pa vsa žita recimo.
Poleg tega ne kultiviramo samo travne mikorize, ampak tudi mikorize ostalih rastlin na travniku, med njimi lukovke, metuljnice, pa stvar dobi drugo širino.

Te stvari so v tujini že mnogo dlje, kot tukaj pri nas.
Na kratko, kultiviranje in uporaba mikorize na vrtu in njivah deluje.

[metuljc]

zuf je napisal/a:

Te stvari so v tujini že mnogo dlje, kot tukaj pri nas.

Ne vem, no, ni vse v tujini boljše kot pri nas. Med prvimi v svetu so naši strokovnjaki preučevali mikorizo.dr. Nada Gogala recimo, žal pred dobrim mesecem preminula znanstvenica. In ima mnogo pronicljivih naslednic in naslednikov.

Res me pa zanima, v kakem smislu so trave najboljše v mikorizi. Prosim te za odgovor.

[zuf]

Kje se najde najgloblja in najboljša zemlja v naravnem okolju?
V prerijah.
O tem sem govoril.
Okolje z najintezivnejšo mikorizo je tam, kjer rase trava.
Navsezadnje zelenice le niso tako napačne, ustvarjajo namreč globoke plasti dobre zemlje.
Pod pogojem neprisotnosti kemije seveda.
Kemija vse pobije, glive so pa sploh občutljive.

Glomalin je zelo zanimiva stvar.

Za resnični uspeh pri kultiviranju tal je mikoriza na prvem mestu!
In ja, se strinjam, to so zelo specifične povezave, zato je naša glavna naloga dopustiti mikorizo.
S prekopavanjem se lahko poslovimo od nje.

In ja, domači ljudje so super, v tujini pa se te stvari uporabljajo v praksi s strani kmetovalcev, vrtnarjev.

metuljc je napisal/a:

Med prvimi v svetu so naši strokovnjaki preučevali mikorizo. dr. Nada Gogala recimo, žal pred dobrim mesecem preminula znanstvenica. In ima mnogo pronicljivih naslednic in naslednikov.

Spoštovanja vredno delo!
Si nisem mislil, je pa logično, Slovenci smo marsikje med prvimi.
Naj počiva v miru.

[greeny]

metuljc verjetno zanima le konkretno informacija, zakaj so trave posebne glede mikorize. Bi tudi mene, pa si verjetno bolj po občutku govoril? Sicer pa kot si rekel, na travniku raste veliko različnih rastlin iz veliko različnih rodov in družin, zato je posledično tudi glivna združba pestra. Seveda pa vsi vemo, da na vrtovih gojimo marsikaj, tudi čudnega in eksotičnega, zato pa si upravičeno mislimo, da za inokulumi iz narave verjetno vsaj nekaterim rastlinam lahko pomagamo. Mikorizne povezave pa so odvisno lahko precej specifične, pogosto pa je neka rastlina (tudi naenkrat) povezana z več različnimi glivami, neka gliva pa z več rastlinami. Bolj raznoliko vzamemo, več šans je, da zadanemo. (Bi dodal še, da so po trenutnih dognanjih sicer mikorizne glive zelnatih rastlin precej generalistične, vendar pa veliko znanstvenikov meni, da to le zato, ker bi se bilo treba lotiti iskanja razlik med posameznimi glivami, ker je verjetno veliko vrst znotraj tega, kar poznamo... ampak to je ali pa ni za verjet...)

Je pa zanimiva misel (moja=)) tudi to, da so naši vrtovi itak večinoma iz travnikov nastali. Sklepam, da bi zato tudi večina MO morala biti tam prisotnih. Skozi leta intenzivne rabe se to lahko osiromaši, verjetno pa se z malo pomoči v obliki dodatkov, spremenjenega načina delovanja lahko ravnovesje ponovno vzpostavi. V tem pogledu bi verjetno tudi mešani posevki, torej bolj naraven/travniški mozaičen izgled vrta pomagal - so MO bolj enakomerno prisotni po vrtu in vsako leto se bolje obnavljajo ob različnih rastlinah.

Sem pa na hitro gledal za paradižnik in ja, ima mikorizo, v eksperimentu je bila tudi dokazana nekoliko boljša rast, tudi rodnost (ne gre za bajne cifre, ampak je...), zanimivo pa pišejo tudi o možnosti, da bi se rastline ˝sporazumevale˝ preko teh povezav oz. obstaja možnost, da bi recimo bolezen pri eni rastlini lahko pomenila kakšen signal, ki bi se prek mikorize razširil na druge rastline v tem omrežju. Ta ideja mi je nova. V temle članku so v uvodniku (Introduction) napisane razni možni učinki oz. vplivi mikorize in načini komunikacije med rastlinami. Jaz te (čeprav se sklicujejo na dokazane eksperimente) berem vedno z rezervno. Da je neka stvar lahko vzeta za zelo verjetno, je potrebno veliko premisleka, da se izloči možne druge vplive oz. da res izločiš vse ostalo, da potrdiš, kar te zanima.

@juglans: da samo pojasnim to povezavo. Ta kaže na tip mikorize. Kot sem v enem svojih prejšnjih postov povedal, obstaja nekaj tipov mikorize. Kot najpomembnejša se smatra arbuskularna (malce preveč posplošeno tudi endomikoriza) z vključevanjem vsaj 3/4 rastlin (zelnate), potem ektomikoriza z lesnatimi rastlinami, potem so pa še posebni tipi, recimo orhidejska, erikoidna (večina rastlin družine vresovk - rododendroni, borovnica, resa, vresa ipd., zato tudi poseben miks zanje v spletni trgovini, ki jo je linkal labia), pa monotropoidna (le nekaj parazitskih rastlin), tu je pa skoraj konec. To so torej tipi mikorize, predvsem glede na morfologijo (kako zgleda pod mikroskopom), kako sta rastlina in gliva povezani, pa seveda potem so tu vključene različne glive in različne rastline.

[zuf]

Ne prihaja iz občutka, ampak iz zanesljivega vira: video Soil Secrets 4: on Mycorrhizae
Pravi, da so najbolj intenzivna mikorizna okolja v/na travi in da je trava, kar se tiče mikorize zmagovalka med rastlinami.
Zakaj?
Tega ne pove.
Pove pa tole: trave morajo obvezno tvoriti mikorizo, ker drugače zelo trpijo.
Mogoče se v tem skriva razlog.
Ali pa tudi ne, ker tudi drevo trpi brez mikorize in ima dejansko obvezo biti v mikorizi.
Na misel mi pride tudi tole - travnati habitati imajo ogromno, ogromno koreninske mase in če je vse to okuženo, uf!
Seveda, tudi drevo naprimer ima ogromno koreninske mase pa ga trava po viru sodeč premaga.
Ne vem.
Naj samo omenim, da večina podatkov zapisanih v tej temi prihaja iz dobrih zanesljivih virov in ne pišem nekaj v tri dni.
Vse preberem in preposlušam večkrat, tudi preverim pri različnih virih in šele nato grem in težim drugim.
Pa še takrat mi je malo čudno, ker dobim vprašanja na katera ne znam odgovorit, ker nimam znanja, ki jih je imel vir.
Zato pa marsikdaj ne znam odgovorit na težka in zanimiva vprašanja.

[pep]

Zdaj mi je kapnilo zakaj travno rušo priporočajo za kompost in krtinovko za dodatek k kupljeni zemlji za sadike.

[Lpmami]

pep je napisal/a:

Zdaj mi je kapnilo zakaj travno rušo priporočajo za kompost in krtinovko za dodatek k kupljeni zemlji za sadike.

Pa res! Tudi meni je šele zdaj kapnilo! Sem mislila, da bolj zaradi volumna._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[bobolino]

se pravi, laično gledano, bi veliko naredili že s tem, da bi nabirali vrhnjo zemljo iz raznih virov, izpod listavcev, iglavcev, travno rušo, ipd, jo zmešali in nalagali kot plasti na kompost?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[Lpmami]

Moja mama (88 let) ima na vrtu krasno prst, seveda brez kemije. Dolga leta sta z atom hodila v gozd po malo zemlje in jo mešala v kompost in na vrt. Pa seveda, vrt že dolgo ni bil "preštihan", samo z vilami razrahlja, s populjenim plevelom in drugim materialom pokriva, ... Precej v skladu s temi našimi spoznanji o kultiviranju in hranjenju zemlje, in rezultati so očitno dobri._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje