Še ena rastlina ki je zelo obetavna za fermentacijo. Japonci jo že dolgo uporabljajo. Stevija. Posušijo zdrobijo v prah in fermentirajo. To potem pustijo starat. Ko bom imela malo časa dodam še kaj o njej.
Tole s stevijo me je napeljalo na laične misli, kako smo vsi bio organski organizmi mahnjeni na sladko.
To je sigurno moj najljubši okus. Radi ga imajo tudi najini deževniki. In vrabci, ki jih v službi hranim na malem balkončku. Če jim med krušne drobtine zdrobim sladek piškot, se tepejo zanj . Mož je enkrat poleti, čakajoč name v nekem zunanjem lokalu, opazoval vrabčka, ki je s kljunčkom pretrgal vrečko s sladkorjem, ki jo je nekdo pustil na mizici.
In rastline ga imajo tudi rade. (oh, ta osovraženi in preganjani sladkor )
Se lotevam sistematizacije teh naših pripravkov - ker se je nabralo toliko različno-podobnih od enostavnega namakanja rastlinske mase v smrdečo brozgo preko čajev, encimov in različnih fermentacij.
Figula, prosim pri krajšavah na začteku napiši kaj pomenijo ker FPJ še gre, FFP, GG in podobno pa že zmanjka
Sem trikrat šel čez branje pa še vedno ne vidim razlike med FPJ in encimi.
FPJ se namaka 7 dni, v nekem drugem primeru pa če enako namakaš 3 mesece (od tega 1mesec fermentira) pa postane encim. Kako, če pa se proces fermentacije za FPJ zaključi nekako po 7 dneh? V obeh primerih je vegi+sladkor+voda.
Rukola, saj pravim, da se je toliko tega nabralo, da kliče po sistematizaciji .
Vrag je vedno v detajlih. Tako je enkrat fermentiranje v zaprtih posodah, drugič v odprtih in na rastlinje delujejo različni mikroorganizmi (s kisikom, brez kisika).
Zato bo fino, če bomo skupaj prišli do osnovnih pravil.
Se opravičujem, če nisem povsod napisala daljših nazivov. Takole na hitro iz glave za začetek sistematizacije:
= enostavno namakanje zelene mase .... lastna fermentacija brez reagenta, dokler ne dobimo smrdljive brozge .... poenostavljen rezultat:gnojilo = izdelava zeliščnih čajev .... namakanje zelene mase z uvajanjem zraka v kopel, da se prepreči fermentacija .... poenostavljen rezultat:gnojilo = FPJ .... Fermented plant juice ..... fermentirano zelenje ... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: rastlinski hormoni, minerali, organske kisline = FFJ ..... Fermented friut juice ..... fermentirano sadje ..... proces s kisikom, reagent sladkor .... poenostavljen rezultat: hormoni, minerali, kisline sadežev, sadja = GG .... Ginger Garlic .... preparat iz česna in ingverja .... začetni izvleček je alkoholni, kasneje fermentacija s sladkorjem, proces s kisikom .... reagenta pivo in sladkor .... poenostavljen rezultat: učinkovine za zdravje in imunost rastlin = encimi .... fermentirano zelenje in sadje skupaj ..... proces brez kisika, reagent sladkor ....poenostavljen rezultat: rastlinski encimi, .... = EM FPE ... Fermented plant extract .... fermentiranje rastlinske mase s pomočjo EM ... nisem še naredila, se moram še poglobit ... poenostavljen rezultat: ?? encimi, hormoni ?? = je še kaj kar sem pozabila? recimo da dobi fermentacija nakaljenih semen tudi svojo vrstico?
Tole je res zelo hiter in zelo poenostavljen osnutek za začetek. Vas vse vabim, da ga s svojim znanjem dopolnite.
ker nekako paše bolj sem, dodajam del že objavljenega prispevka ..... Druga zanimivost pa je ta, da v nekaterih deželah (običajno manj razvite) lokalni pridelovalci zelenjave namesto da kupujejo škropiva in insekticide, ... uporabljajo zelišča, ki pač pri njih rastejo in odganjajo npr. eno vrsto škodljivca.
za 20 litrov škropiva: 15 lit vode+ 3kg rastline (npr. neem listje v njihovem primeru) +1/4 kg vsake rastline iz tabele (npr za lazarje sta to rastlini pod št. 7. in 14. - ker je 7. že, se doda samo 14. [milkbush - prodaja Merkur za 14EUR ) + 450ml EMa + 450ml melase (ali rjavega trsnega sladkorja). To nato fermentirajo v anaerobnih pogojih (zmečkana zelišča obtežijo s kamnom). Po petih dneh fermetacije se precedi in lahko uporablja še najmanj 90dni kot škropivo proti škodljivcu.
Zdi se da EMa uspe iz zelišča bolje ekstrahirati snovi, ki odganjajo škodljivca in potem s tem špricajo. Prednost tega načina je v tem, da z insekticidi ne ubijejo naravnih sovražnikov škodljivca in tako naravni sovražniki in snovi iz zelišča uspešno odženejo tega škodljivca.
gabez Symphytum uplandica x.: listi je uporaben zelo, kot je že zuf povedal: rast celic, hranilo, vsebuje veliko dušika, fosforja, magnezija in kalija. Začetnikom ne priporočam fermentiranja, ker se zlodej ne obnaša lepo, da vam ne vzame veselja. Se zelo napihne, postane lepljiv in sluzast, postopek fermentacije traja dlje. Letos mi je en sunek vetra zlomil bogato obloženo paradižnikovo vejo. Se je držala samo na 2 mm. Stolkla sem list gabeza in ga pomešala z oljem, v katerem sem za nas namakala preslico. To sem skrbno ovila okoli odlomljene veje, povila s povojem in vrvico in moja magija je delovala – vsi paradajzki so dozoreli. Če zdravi ljudi, pomaga tudi rastlinam, zaprmej Smile.
Figula, mi lahko napišeš, za kaj uporabljaš olje, v katerem si namakala preslico?
Zuf,
naredila sem LB-serum iz svežega zelja, vendar sem ga imela v kozarcu 5 dni in ko sem precejela, je bila na vrhu zelja tako zelena plesen. Je to škodljivo? SOK SEM VSEENO PRECEDILA IN SEDAJ IMAM NAMEN POŠKROPITI OBREZANE VRTNICE IN SICER ŽLICA NA LITER. Upam, da je to v redu._________________Andreja
Figula, mi lahko napišeš, za kaj uporabljaš olje, v katerem si namakala preslico?
Olje uporabim pri izdelavi mazil. Možu se predvsem pozimi na rokah delajo rane, ki se težje zacelijo. Tako nastane zanj zdravilno mazilo za roke. Zase pa jo tudi dam malo v mazilo za obraz . Zaradi svojih sestavin (silicij, kremenčeve kisline, saponini, ...) ima blagodejno, zdravilno in antiseptično delovanje na kožo.
andreja62, gabez je zdravilen zagotovo, a enako bi se zgodilo tudi brez njega. namreč če takoj postaviš nazaj na pravo mesto delno zlomljeno vejo česarkoli in prevežeš z širšim trakom (če je težja veja dodaš 1-2 paličici, da narediš longeto) se zaraste. to je "zakon zlomljenih kosti", katerega so že šamani obvladali opazujoč naravo. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)