Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh

[bobolino]

na enak način sva midva ustvarila prst, ki je sedaj na vrtu. Iz gozda, ki ga imava pred nosom, sva malo po malo nosila zemlje, ne v ogromnih količinah, kdo bi pa to nosil, a kdaj pa kdaj kako samokolnico. Tisto zemljo izpod iglavcev pa sva dodajala ameriškim borovnicam._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[zuf]

Kompost je car!
V bistvu najlažji način kultivacije in uporabe mikrobov.
Kompostiranju se malenkost bolje posvetimo, dobrodejne posledice pa bodo ogromne.
- vnos različnih tipov bogate in zdrave zemlje iz različnih lokacij pri kompostiranju
- priprava komposta v posebne name glede na razmerje gliv in bakterij
- vnos koristnih mikrobov v kompost na različne načine
- ustrezna uporaba komposta
- drugo

[greeny]

Pardon, zuf, nisem hotel biti nesramen, le da pač nisi že takoj sporočil, od kje (kar je tudi razumljivo, ker ne moreš za vse, kar poveš tudi virov dajat). Se pa seveda vidi, da stvari naštudiraš, kar je tudi prav.

[zuf]

greeny, nisi bil nesramen, vse je vredu.

Potenciranje dobrih "virov" z namenom izdelave substratov

Kot ste videli, gre pri marsikateremu zvarku za potenciranje dobrot, ki se nahajajo v kompostu, vermikompostu, listavki, humusu in drugih dobrih naravnih virih.
IMO1-4 proces je preprost na svoj kompliciran način.
Ima štiri korake.
IMO4 je končni izdelek, zelo bogat substrat za rastline.

Španski recept z listavko, otrobi in virom sladkorja je preprostejši.
Recept se mi res dopade, ima ogromno uporabnih lastnosti, tudi ni preveč čaranja in postopkov.
Je odličen način kako potencirati dobrote, kot sem že prej omenil.

Evo opis original recepta.

Citiram:

20 kg gozdnega humusa oz. listavke 40 kg otrobov 10 kg melase voda Zmešamo otrobe in listavko. Melaso raztopimo v manjši količini tople vode in jo šele nato dodamo v večjo količino vode. Z vodo navlažimo mešanico otrobov in listavke, da pride ustrezna struktura - stisnemo mešanico v pest, mora se sprijeti in ostati v skupku ko razklenemo dlan, ne sme pa odtekat voda, ko stiskamo. Ustrezno navlaženo mešanico zrakotesno zapremo za en mesec. Oni so kar 200L sod uporabljali in ga niso povsem napolnili, tudi ne sekirajo se glede tlačenja. Pravijo takole: ko aerobni mikro organizmi porabijo ves zrak, naredijo "seme" in nato umrejo oziroma začnejo mirovati. Potem pa začnejo anaerobni delovati. Končni izdelek je sfermentirani posip in sam po sebi še ni substrat, saj je premočan! Posip lahko nadalje vmešavamo v razne substrate, iz njega delamo EM, gnojilo na vodni osnovi, uporaben je kot bokashi posip, uporablja se pri sajenju dreves in zelenjave, dodatek k lončnicam in ipd.

Če vzamemo ta recept kot neko osnovo, se lahko z njim veliko igramo.
Ni nujno, da se uporabi listavka, kot je v receptu.
Namesto listavke je lahko kompost ali mešanica dobrih tal ipd. - odvisno za katere rastline ga bomo uporabili.
Tudi s količinami se lahko igramo, nič ni zapisano v kamen.

ala zuf
Kot dodatek raznim substratom zelo rad uporabljam vermikompost, sploh pri gojenju zelenjave.
Tudi pri presajanju sadik na vrt, eno pest na vsako sadiko, pa še potem, ko rastline rastejo ni boljšega kot pest vermikomposta pod zastirko v bližini rastlin.
Ogromno koristnega bakterijskega življenja.
Z zgornjim receptom bom z lahkoto potenciral volumen in dobrote vermikomposta.
Takole nekako bom naredil:
- eno enoto vermikomposta
- tri enote otrobov
- vir sladkorja raztopljen v ustrezni količini vode, da se otrobi navlažijo
- vse skupaj zmešal in pustil da naredi svoje
Zadnje čase razmišljam, da želim takšne in podobne stvari početi na svežem zraku, v stiku z zemljo.
Odlično se mi obnese lesen prizidek k bivši štali, kjer so tla gola, tam so shranjevali listje za steljo, prostor je pokrit, torej v senci zaščiten pred dežjem, vlage je dosti in je res idealen.

Naj se dobro skuha!

pep je napisal/a:

Pravkar sem zmešal en del bokašija en del sveže žagovine in tri dele listavke, dodal nekaj sladkane vode in dal na toplo, pa da vidimo kaj bo. To mislim uporabiti spomladi za mešanje s krtinovko, kupljeno zemljo za vzgojo sadik.

nasvet: Pripravek zmešaj s krtinovko in kupljeno zemljo kakšne tri tedne prej predno boš sadil, da bo optimalno.
To je dokaj pomembno.
Večina teh zvarkov/pripravkov je osnovanih na fermentaciji.
Posip po zgornjem receptu je sfermentirana stvar in če se nameša v zemljo za lončnice npr., je potrebno vsaj 1-3 tedna pustiti, da se vse skupaj dobro skuha, sicer proces oživljanja in naseljevanja skuri rastline.

[Lpmami]

Mene pa zanima, kakšna konkretno je "listavka": že drobno sipka zemlja izpod listja, napol sprhnelo listje, uležano listje s prijetnim gozdnim vonjem, ... ?_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[matelicl]

Pozdravljen zuf.

V članku o izdelavi posipa na španski način me malo bega količina melase glede na majhno količino listavke in otrobov, pa me zanima, če le ni škrat premaknil decimalno vejico.
Pri tem razmerju bi že brez uporabe vode dobil zelo tekočo in lepljivo zmes ali pa se motim?_________________LP
Lado

[zuf]

Oj, ni napaka, tako nam je bil dan recept.
Smiselno je, da imajo prisotni mikrobi in bodoči mikrobi dovolj hrane za enomesečno fermentacijo.
Melasa je zelo mastna in se zelo vleče, niti ni tako tekoča, zagotovo se meša z vodo, tam nekje liter do dva vode ziher za tiste količine.
Se pa tudi meni zdi, da lahko damo manj melase.
Mogoče polovico manj?
Bi bilo zanimivo probat s 5 litrom melase na 40kg otrobov in 20kg listavke.
Jaz sem na jupol kanto otrobov in listavke dal 500g rjavega sladkorja in je odličen posip ratal.
To je 500g sladkorja na 15kg snovi približno.

[zuf]

lpmami je napisal/a:

Mene pa zanima, kakšna konkretno je "listavka": že drobno sipka zemlja izpod listja, napol sprhnelo listje, uležano listje s prijetnim gozdnim vonjem, ... ?

Prijetni gozdni vonj je zagotovo prisoten.
Po strukturi je pa nekaj vmes med humusom in sprhenlim listjem.
Ni več podobno listju, še vedno pa lahko vidiš listnata snov, ne več kot 2cm velike sprhnele delčke listov.
V naravi se nahaja pod plastjo listja, nato je sprhnelo eno leto staro listje, potem pa listavka, nato humus.
Listavka je ponavadi približno 2 leti sprhnelo listje.
Lahko jo delamo doma.
Listje preprosto damo na kup nekje zunaj izpostavljen vsem vremenskim pogojem in bomo listavko pobirali čez leto in pol, dve leti.
Lahko jo naredimo v kratkem času, če malo "goljufamo".
Mi jesensko suho listje v sodih s pomočjo laksarce razceframo in potem uporabimo na vrtu ali pa naredimo kupe zunaj in hitro rata listavka.
Mešanje kavnih usedlin in sladkorja je drug način pospeševanja.
Če pa dodajamo sveže snovi ala trava ipd. pa bomo končali z navadnim kompostom in ne moremo govoriti o listavki.
Tukaj je tema namenjena samo listavki.Nazadnje urejal/a zuf 14 Jan 2014 20:29; skupaj popravljeno 1 krat

[Optimist]

Jaz sem zmešal približno 17kg otrobov z eno krepko natlačeno jupolovo kanto listavke ter pol kile sladkorja stopljeneg v par litrih deževnice.
Ker ni šlo v prvo da vredu premešam in je bilo drugi dan še vse dokaj mokro sem dodal otrobe in ponovno kar z mšinco zmešal. Že tedaj je bilo čutiti vonj po , hm rečmo da naribanih jabolkh..
Tretji dan sem ponovno odpru knto in ponovil postopek. Sedaj je bil prav masa.. Neprodušno sem zpru kanto in ko danes pridem mim je bil pokrov kante močno napihnjen!
Torej se notri pospešeno dogj!
Zdj se bojim da kanto - pokrov raznese in vsem stenam po malem spremeni obliko
Kje ga sviram? Kanta ni do vrha polna.....
lp_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

[zuf]

Nič ne sviraš, lahko si optimist.
V kanti se najbrž dogajajo zanimive in dobre stvari.
Pazljivo pri odpiranju, da ti pokrov ne vrže v obraz; takšne stvari počijo šele pri odprtju ponavadi.
Lahko pazljivo potlačiš pokrov na sredini, iz drugo roko pa počasi čisto malo odpreš.
Z dlanjo stisneš površino pokrova, da se pritisk sprosti iz tiste manjše odprtine.