Paradižnikova mezga

[brbr]

Metuljc, sem mi je takoj zdelo, da se iz mojih podatkov ne da določiti gostota mezge. No, sem šla gledat zapiske iz preteklih let in so razmerja paradižnik : mezga pri nas približno enaka. Torej nam ta gostota očitno ustreza.
Kuham pa tako, da paradižnike narežem na nekaj kosov, ponavadi na četrtine in jih kuham, da se zmehčajo. Potem v odprti posodi ohladim. Naslednji dan spasiram (nastavek na multipraktiku. Lupine in seme dam na kompost (vsega je zelo malo). Dobljeno maso potem kuham, da se tekočina ustrezno reducira. Proti koncu solim. Z vrelo mezgo natočim v steklenice, dobro zaprem. Steklenice, postavljene na glavo, ohladim pod odejo.

[platar]

Tudi pri nas ga najprej narežemo na krhlje, narezanega že malo posolimo in pustimo, da se odcedi, če je možno preko noči, če ne pa vsaj kakšno uro.
Nato se pa kuha dokler je potrpljenje, prvo rundo letos, ki je bila bolj vodena sem tako pacal kakih 4 do 5 ur, oziroma tako dolgo, da je bila skoraj tako gosta kot kečap. Vmes se ga še zmiksa s paličnim mešalnikom nato pa spasira z ročno pasirko. Ker imam letos veliko grške bazilike sem zajeten čop zvezal z "cvirnom"in celega vrgel v lonec potem ko je bil paradižnik že zmiksan in kuhal kako uro nato pa vzel ven, še vroče se potem spravi v kozarce in počasi ohladi.
Sok, ki se nabere pa gre v steklenice in v hladilnik, ogromno ga popijem kar surovega, ker je že osoljen je v bistvu odličen izotonik, še posebej se prileže kako jutro po dolgi noči. Kar ga pa ostane se uporabi za kuho riž, testenine ipd.

[copatka]

Tudi jaz letos veliko vkuhavam, večinoma iz kupljenega ekološkega paradižnika. Sama ga nimam dovolj za najine velike potrebe po raznoraznih omakah. Zato ne kompliciram kaj dosti, ker je treba paradižnike, ki so ravno prav zreli za kuhanje, hitro porabiti.

Najprej naredim osnovno omako/mezgo. Paradižnike zrežem na manjše kose in jih dam z lupino in semeni kuhat. Ko se toliko zmehčajo, da se olupek loči od mesa, maso odcedim, a ne čisto do konca. Potem dodam malo oljčnega olja, česen, sol, mičkeno sladkorja, če sami paradižniki niso dovolj sladki, in še toliko pokuham, da se zmehča tudi česen. Potem s paličnjakom zmeljem in kuham še toliko časa, da dosežem željeno gostoto. Če želim za kakšno posebno omako čisto gladko mezgo, ga zmeljem pa z blenderjem od multipraktika. Potem napolnim sterilizirane kozarčke, na vrhu nalijem malo oljčnega olje in zaprem s prekuhanimi pokrovčki. Ker pa takšna osnovna omaka zdrži v hladilniku kakšen dan, jo lahko kot osnovo uporabim naslednji dan za omakce z zelenjavo, zelišči, olivami, puttanesco ...
Sok, ki se je odcedil, pa še enkrat zavrem in napolnim sterilizirane stekleničke in uporabljam naprej za kuhanje.
Letos sem tako nakuhala že enih 25 kg. Iz domačih pa še bom ...