Z vrta na mizo

[živa]

Očitno vse ugotavljamo isto: toliko dela z lastno zelenjavo, s solato delam enako, jo čez vikend naberem, operem, v vrečko za sadje/zelenjavo in v hladilnik.

Dokler zmoremo same pridelovati, predelovati, kuhati, se lahko radostimo. Problem bo, ko nam bodo v hiralnicah nosili na pladnju (ne bom rekla kaj).

[Lpmami]

Ja, veselimo se zdaj, ko nam, med drugim, vrt in delo v zvezi z njim daje toliko veselja in zadovoljstva. Pustimo skrbi za takrat, ko bodo prišle, če bodo prišle.

[GrGr]

Brbr, katera hranila se izgubijo, propadejo? Nekaj že, ne rečem. Drugače pa, take rastline lahko v bistvu rastejo naprej. Rane se zacelijo, v glavi solate se razvijajo, rastejo listi. Korenčki poženejo korenine,.....
Mislim, da je zelenjava vseeno čisto dovolj bogata s hranili.
Res nima vsak možnosti dobesedno z vrta v lonec v eni uri prinesti zelenjave.
Tudi shranki imajo marsikaj uporabnega, pa krompir, korenovke, zelje, ki jih skladiščimo.

Se povsem strinjam, ne pretiravat. So primerki, ooogromno jih je, ki sveže zelenjave in sadja sploh ne zaužijejo - pa živijo povsem normalno.
Ne da to zagovarjam, pač nimajo možnosti ali želje.
Le kaj je raja na naših tleh jedla pred par sto leti pozimi (še prej pravzaprav)? Naš kompostni kup bi bil zanje čisti zaklad...

[brbr]

Govorila sem o zeleni solati. Ta naj bi v enem dnevu izgubila cca 24% hranil (katerih, ne vem. Verjetno kakšni vitamini, encimi,), v dveh pa že 90%. No, sicer pa zelena solata ni kakšen zelooo pomemben gradnik za naše telo, tako ni velike škode, če je samo "prazen" balast. Tudi ta je več kot dobrodošel in koristen.
Za vsebnost hranil v zelenjavi naj bi bilo, skladno z biodinamiko, pomembno tudi kdaj raslino poberemo. Zjutraj in dopoldne Zemlja izdihuje, vse sile in snovi so usmerjene navzgor. Zato je ta čas primeren za pobiranje zelenjave, pri kateri uživamo nadzemne dele. Za zelenjavo, pri kateri uživamo podzemne dela pa je bolje, da jo pobiramo popoldne, zvečer, ker takrat Zemlja vdihuje in so vse sile in snovi usmerjene v tla.

[Plamenka]

Že pred leti mi je ena farmacevtka omenila, ne vem več, za katero zelenjavo je šlo, kako hitro se izgubljajo hranila, ko se jo odreže. Takrat sem bila zelo presenečena.

Za solato chatgtp pravi takole:

Ko solato odrežemo, se njene celice ne obnavljajo več — začne se dihanje (presnova), pri katerem rastlina še naprej porablja sladkorje, vitamine in druge hranilne snovi.
Ta proces povzroča razgradnjo vitaminov, predvsem vitamina C in folne kisline, ter izgubo vode, kar vodi v uvenelost.

Dejanska izguba hranil

Raziskave kažejo približno naslednje izgube:

Čas po obiranju Vit. C izguba Folna kislina Beta-karoten Opombe
0–24 h (pri sobni temp.) 15–25 % 10–20 % ~5 % Če je solata na zraku, izgubi tudi vlago.
3 dni v hladilniku (4 °C) 30–50 % 25–40 % ~10 % Hladilnik močno upočasni propadanje.
7 dni v hladilniku do 70 % do 60 % 20–30 % Še vedno užitna, a precej revnejša s hranili.

[muha]

Tudi jaz marsikdaj naberem in operem solato na zalogo in shranjujem podobno, kot Beki. Ne morem vedeti vedno , koliko je bomo pojedli, je pa sitno, če je za mizo zmanjka, takrat je že prepozno iti ponjo na vrt.

Glede biodinamike: nekaj časa sem bila zavzet "vernik", ker mi je Maria Thun s svojimi poskusi delovala verodostojno. Potem me je v nadaljevanju par zadev razočaralo. Predvsem je bilo odločilno baldrijanovo škropivo, ki naj bi zavarovalo rastline pred pozebo do toliko in toliko minus stopinj. Rezultat: pomrznilo je vse, kar sem večer pred napovedano slano poškropila, nepoškodovano pa ostalo tisto, kar nisem (ker je bilo listje v nasprotju s škropljenim ostalo suho). Saj mi že prej ni šlo v glavo, a sem hotela preizkusiti, da bom imela potrditev. In še nekaj nelogičnosti in nepraktičnosti. Sedaj, če že, upoštevam modrosti naših prednikov.

[metuljc]

Ko solato odrežemo, se njene celice ne obnavljajo več — začne se dihanje (presnova), pri katerem rastlina še naprej porablja sladkorje, vitamine in druge hranilne snovi.
Ta proces povzroča razgradnjo vitaminov, predvsem vitamina C in folne kisline, ter izgubo vode, kar ...

Vsaj 2 neumnosti. Rastline VES ČAS dihajo, saj s tem obnavljajo molekule ATP, ki so celična energijska valuta. Dokler so žive, seveda.
Zakaj bi dihanje povzročalo vitaminov, ne vem, a ni logično. V solati se folne kisline tako ali tako ne tare ravno. Pri celičnem dihanju se voda sprošča, ne porablja. Če imamo solato v zaprti posodi, vode ne izgublja, saj je v atmosferi z veliko vlage.
Tale AI vir res ni za dol pasti.
Če bi vse to držalo, kar piše v sestavku, potem korenje, zelje, repa, koleraba,....ki jih skladiščimo mesece, ne bi imele nobenih uporabnih snovi.
Doma vzgojena solata, hranjena v hladilniku nekaj dni, ima, po moje, več uporabnih snovi kot sveže kupljena v trgovini.

[Plamenka]

Metuljc, nikoli nisem trdila, da je ChatGTP za dol past, samo citirala sem ga, da dobimo približno predstavo, kako s časom hranilne snovi izginjajo. Ker abstraktni pojni, kot so 'malo', 'več', 'po moje' itd., meni ne pomenijo kaj dosti.
V citiranem, če mogoče nisi prebrala, sicer piše, da solata izgublja vlago, če je na zraku in da hladilnik upočasni propadanje hranil.
Jasno, da tudi korenje, repa, zelje,...izgubljajo hranilne snovi, ko jih skladiščimo. Sigurno se da dobiti tudi podatke, približno koliko katerih v določenem času za vsako zelenjavo.

[muha]

ChatGPT je dober za orientacijo, nikakor pa ne sme biti merilo. Je par dni nazaj mož preverjal raztezek kovine ob ogrevanju in se je Chat zmotil za 1000x.
Ko ga je pobaral, če je prepričan v svoje znanje, se je znal celo šaljivo opravičiti. V ponovljenem izračunu je bil rezultat točen. Tako, kot je rekel naš minister za šolstvo: naj dajo naloge narediti Chat GPT in potem znati odkriti napake.

Sicer pa zelenjavo shranjujemo po sili razmer. Bolje shranjena, kot nikakršna. Zelena solata je po moje itak bolj vlaknina, kot vitaminska bomba. Še najbolje pa je, kot piše v naslovu: z vrta na mizo - ko je to možno. Danes bo pri nas direktno z vrta na mizo šel radič Castelfranco. Prva glavica je že lepo trda.

[GrGr]

Delam od doma, pa sem se sprehodil v špajzo po par kupljenih artiklov:
- pločevinka koruze ima rok uporabe 12.2027,
- pesto iz sušenih paradižnikov 23.4.2028,
- prebranec 25.11.2026.
V kleti imam svoje shranke:
- sataraš miiiirno jem 2 leti star,
- kumarice in čilije tudi 3.
V skrinji imam še lanski fižol, ki je kot pravkar nabran.
V JLA smo dobili za malico konzerve sardin v paketih suhe hrane, katerih rok uporabe je potekel, ko še rojen nisem bil - pa je bilo vse OK, dobre so bile.

Super je, da pridelamo svoje, okus in zadovoljstvo nimata cene, svežina šteje - da rekreacije ne omenjam. A tudi vse ostalo je OK. Ljudje zlahka jemo tudi "gnilo" (=vse fermentirano in še kaj) in "mrhovino" (=sušeno in še kaj), da kanibalizma ne omenjam. Živali smo, vsejede živali in nič drugega.