Ja, tisti črni fermentirani sprimek je IMO2.
Iz nje lahko narediš koncentrat BIM.
IMO2 snovi dodaš tri enote vode in pustiš, da nadalje fermentira, nato precediš in koncentrat je narejen.
Koristni lokalni mikroorganizmi in življenje v tleh
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
| zuf je napisal/a: |
| Pa še nova greda, nov poizkus. Z grede smo umaknili zastirko in popleli. Tam, kjer smo konec poletja sejali zeleno gnojilo (ajdo in sojo), je bilo zelo malo pleveli, zemlja pa bistveno bolj rahla kot na delu, kjer je bilo čez zimo samo delno zastrto z ostankom poletne zastirke. Po opravljeni manikuri smo s pomočjo domačega BIM okužili otrobe, ki smo jih potem na približno 6 kvadratnih metrih vmešali v zgornjo plast zemlje. Suhih otrobov je bilo za eno samokolnico, navlažil pa sem z 13L vode v katero sem vmešal 4 žlice koncentrata BIM na osnovi komposta - tako navlažene otrobe smo takoj nato posuli na gredo. Greda bo služila za prvi posevek solatne mešanice, kasneje za paradižnike, paprike, melancane. video: http://tinyurl.com/pun9p84 |
Danes je zemlja na tem delu toplejša, kot na netretirani površini!
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
| lepa kata je napisal/a: |
| Zuf ali se koncentrat BIM kupi? Imam eno vrečo listja, otrobe bi kupila, samo o tem koncentratu BIM ne vem nič. Ne zameriti moji nevednosti in hvala za odgovor lp kata |
Bolje ti lahko pomagam, če mi poveš, kako želiš, da ti mikrobi pomagajo.
Na vrtu?
Pri kompostiranju?
Povej kaj želiš naredit, pa te lahko usmerim, da ne boš po nepotrebnem čarala.
-
cinija1
- Prispevkov: 3116
- Pridružen: Ne Feb 23, 2014 1:00 am
Zuf hvala ti.
Imam betonski kompostnik. Pol m v zemljo, pol metra ven. Z deskami imam razdeljenega na dva dela. Kar sem imela v prvem delu sem premetala v drugi del, še prej sem pa lani spomladi ta drugi del ven zdevala in presejala. Kar je bilo grobega sem vrglal nazaj. Malo dračja spodaj, pa izmenično tisto iz prve jame zmetala v drugo, listje vmes. Potem sem dala zopet malo dračja spodaj v prvo in vse zadeve lanskega leta metala noter. Vmes malo listja (nabrala na sprehodu, vrečko po vrečko). Lani jeseni sem pa še to zdevala v drugo jamo in vmes malo slame.. Na vrh druge sem še dala črno vrečko, da imajo gostje temo in malo bolj toplo.
Novembra sem kupila organko in ga spraznujem kar v vrt. Ga zakopljem in sem šla malo odkopat pa je še vedno tak, kot bi ga ravnokar zakoopala. Zadnjo rundo sem dala v ta prvi del jame in malo razmetala in malo listja in slame gor.
Zuf povej mi, če delam prav ali bi bilo dobro še kaj coprat.
Imam pa eno malo njivco, na kateri je zemlja bolj boga. Vsako leto potrosim par kil tistih briketekov, ki je podkev gor naslikana. Ne morem se zdajle spomnik kako se reče. Pa na dobro sosedske odnose gledam.
Prav za na njivo sem mislila, da bi bilo fajn tiste otrobe potrosit.
Ja sem pozabila povedat, da sem tisto vodo iz organka malo razredčila in kar polila po kupu.
Zuf hvala ti, če boš vse to prebral in mi odgovoril.
S spoštovanjem do tebe, ki si poln znanja, te lepo pozdravljam
kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Imam betonski kompostnik. Pol m v zemljo, pol metra ven. Z deskami imam razdeljenega na dva dela. Kar sem imela v prvem delu sem premetala v drugi del, še prej sem pa lani spomladi ta drugi del ven zdevala in presejala. Kar je bilo grobega sem vrglal nazaj. Malo dračja spodaj, pa izmenično tisto iz prve jame zmetala v drugo, listje vmes. Potem sem dala zopet malo dračja spodaj v prvo in vse zadeve lanskega leta metala noter. Vmes malo listja (nabrala na sprehodu, vrečko po vrečko). Lani jeseni sem pa še to zdevala v drugo jamo in vmes malo slame.. Na vrh druge sem še dala črno vrečko, da imajo gostje temo in malo bolj toplo.
Novembra sem kupila organko in ga spraznujem kar v vrt. Ga zakopljem in sem šla malo odkopat pa je še vedno tak, kot bi ga ravnokar zakoopala. Zadnjo rundo sem dala v ta prvi del jame in malo razmetala in malo listja in slame gor.
Zuf povej mi, če delam prav ali bi bilo dobro še kaj coprat.
Imam pa eno malo njivco, na kateri je zemlja bolj boga. Vsako leto potrosim par kil tistih briketekov, ki je podkev gor naslikana. Ne morem se zdajle spomnik kako se reče. Pa na dobro sosedske odnose gledam.
Prav za na njivo sem mislila, da bi bilo fajn tiste otrobe potrosit.
Ja sem pozabila povedat, da sem tisto vodo iz organka malo razredčila in kar polila po kupu.
Zuf hvala ti, če boš vse to prebral in mi odgovoril.
S spoštovanjem do tebe, ki si poln znanja, te lepo pozdravljam
kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Pol dela in kmalu ne boš več našel, kar si zakopal. 
lepa kata, delaš prav.
Temeprature niso ravno optimalne, pa se ni moglo še razkrojit, saj se bo.
Mi smo ravno danes na eno gredo vkopali fermentirano organko vsebino, greda bo pa namenjena paradižnikom, tako da bo čas, da se vse skupaj dobro razkroji.
Kar se tiče otrobov, z njimi nimam ravno izkušenj na vrtu, sem šele začel coprat.
Poleg tega so dvomljivi kar se tiče ekologije, domnevam, da žito ni bilo ravno vzgojeno naravno in tudi otrobi lahko vsebujejo določene snovi, ampak... neki zelo narobe najbrž ni in sem bolj kot ne pomirjen, bom pa za vnaprej razmišljal o kakšnem ekološkem mlinu in njihovih otrobih.
Po občutku in nekaj preizkusih bi pa rekel, da lahko težko ilovico kaj hitro obogatiš in ji popraviš strukturo s pomočjo otrobov, sploh če so okuženi z koristnimi mikroorganizmi.
Vedno sem pravil, da je dobro njive spremeniti v veliiik vrt, torej grede in potke.
Tako bolje nadzoruješ obdelovalno površino, hitreje jo lahko izboljšaš, spomladi se hitreje ogreje in presuši, res veliko prednosti.
Tak način vrtnarjenja je opisan tukaj - http://forum.gartlc.si/gartlc-about329.html
Kar se tiče zalivanja s tekočino ni problem, le da ni preveč zalito, sploh pozimi ko je itak že vse mokro.
Pozimi je najboljše imeti kakšno pokrivalo za kompost, shranjeno kakšne suho snov, ki se vmešava v mokre in sveže odpadke.
Posip lahko uporabljaš tudi na kompostnem kupu, bo dobro prispeval.
Tu in tam kakšna lopata zemlje ali komposta na kup naredi čudeže.
lepa kata, delaš prav.
Temeprature niso ravno optimalne, pa se ni moglo še razkrojit, saj se bo.
Mi smo ravno danes na eno gredo vkopali fermentirano organko vsebino, greda bo pa namenjena paradižnikom, tako da bo čas, da se vse skupaj dobro razkroji.
Kar se tiče otrobov, z njimi nimam ravno izkušenj na vrtu, sem šele začel coprat.
Poleg tega so dvomljivi kar se tiče ekologije, domnevam, da žito ni bilo ravno vzgojeno naravno in tudi otrobi lahko vsebujejo določene snovi, ampak... neki zelo narobe najbrž ni in sem bolj kot ne pomirjen, bom pa za vnaprej razmišljal o kakšnem ekološkem mlinu in njihovih otrobih.
Po občutku in nekaj preizkusih bi pa rekel, da lahko težko ilovico kaj hitro obogatiš in ji popraviš strukturo s pomočjo otrobov, sploh če so okuženi z koristnimi mikroorganizmi.
Vedno sem pravil, da je dobro njive spremeniti v veliiik vrt, torej grede in potke.
Tako bolje nadzoruješ obdelovalno površino, hitreje jo lahko izboljšaš, spomladi se hitreje ogreje in presuši, res veliko prednosti.
Tak način vrtnarjenja je opisan tukaj - http://forum.gartlc.si/gartlc-about329.html
Kar se tiče zalivanja s tekočino ni problem, le da ni preveč zalito, sploh pozimi ko je itak že vse mokro.
Pozimi je najboljše imeti kakšno pokrivalo za kompost, shranjeno kakšne suho snov, ki se vmešava v mokre in sveže odpadke.
Posip lahko uporabljaš tudi na kompostnem kupu, bo dobro prispeval.
Tu in tam kakšna lopata zemlje ali komposta na kup naredi čudeže.
-
cinija1
- Prispevkov: 3116
- Pridružen: Ne Feb 23, 2014 1:00 am
Ej Zuf, ti si pa res več kot prijazen in potrpežljiv človek.
Veš veliko let že delam približno tako, kot sem opisala, ampak sedaj ko se pa tukaj "pasem" in požiram kaj vse pišete, bi pa rada čez noč veliko več.
Se bom morala malo umirit,.
Na 4. strani Prehrana rastlin in preskrba tal si napisal en recept:
1 jupol kanto otrobov
1 kanto listavke in 500g rjavega sladkorja
Po mojem z toplo vodo zmešaš sladkor in vse to poliješ in zmešaš. In praviš v posodo dat, ki naj bo neprodušno zaprt en mese.
Zuf to mi nekako deluje enostavno in mislim, da bi bila sposobna to naredit.
To bi potem imela za priboljšek rastlinam.
Zuf obljubim ti, da ti bom sedaj dala nekaj časa mir. Ko boš pa misli, da sem obupala, boš ugotovil, da si se zmotil.
Zuf brez zamere in hvala za vse napotke
pa lep pozdrav in vse dobro
kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Veš veliko let že delam približno tako, kot sem opisala, ampak sedaj ko se pa tukaj "pasem" in požiram kaj vse pišete, bi pa rada čez noč veliko več.
Se bom morala malo umirit,.
Na 4. strani Prehrana rastlin in preskrba tal si napisal en recept:
1 jupol kanto otrobov
1 kanto listavke in 500g rjavega sladkorja
Po mojem z toplo vodo zmešaš sladkor in vse to poliješ in zmešaš. In praviš v posodo dat, ki naj bo neprodušno zaprt en mese.
Zuf to mi nekako deluje enostavno in mislim, da bi bila sposobna to naredit.
To bi potem imela za priboljšek rastlinam.
Zuf obljubim ti, da ti bom sedaj dala nekaj časa mir. Ko boš pa misli, da sem obupala, boš ugotovil, da si se zmotil.
Zuf brez zamere in hvala za vse napotke
pa lep pozdrav in vse dobro
kata_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
-
paprika
- Prispevkov: 460
- Pridružen: To Jul 09, 2013 2:00 am