Robertino, ko bom jaz velika (enkrat v naslednjem življenju) se bom potrudila naučit slikat tako lepo, kot to znaš ti. Prekrasne slike in človek uživa ob gledanju teh čudovitih del Narave lp cinija
Robertino, zame so tvoje fotografije ena sama poezija nevidenega, neopaženega, vrisk srca. Kolikokrat se zgodi, da odprem tvoje prispevke - in potem samo strmim vanje, polna hvaležnosti, da je nekdo, ki mi približa nevidno, neopazno, tisto, mimo česar brzim. Jaz pa to delo, fotografiranje, prepuščam kar tebi, vedno bom samo amaterka. Nisem tako pridna kot Cinija. ;) Vendar res ti hvala za tvoja objavljanja. Ali jih objavljaš še kje?
Ko sem tole prebral, se mi je naredil cmok v grlu. Najlepša hvala za izrečeno. Zaradi takole hvaležnih obiskovalcev se bom trudil še naprej. Hvala še enkrat in lep pozdrav vsem, Robert.