Nekateri se s tem tudi drogirajo, vsaj tako pravi splet.
Ja, smrtno nevarna. 2x v zadnje 50 letih so se njena semena znašla v ajdi. Nehote, ampak, so se. Lahko kdaj, če bo koga zanimalo, podrobneje razložim, kako. Sorodnica okrasne trobente, ki je tudi zelo strupena. Pred leti so se fantje nekje v Prekmurju, se mi zdi, nekaj igrali s kuhanjem in pitjem čajev iz nje in končalo se je s smrtjo, enega ali dveh, se ne spomnim več natanko.
Mislim si, da bi bila neka šentjanževka, pa ne vem katera. Na to misel me poleg sličnosti usmerja še vijolično barvilo, ki ostane na koži, če zmendraš cvetne popke.
Bega me edino višina, ki ne preseže dveh centimetrov.
Vsekakor je ena od krčnic. Vendar ne šentjanževka (Hypericum perforatum), ta je visoka in se edina od krčnic uporablja v zdravilne namene. V svetu je čez 300 vrst Hypericum, pri nas poleg šentj. še kakih 10. Najbolj razširjene: H. hirsitum (dlakava k.), H. maculatum (pegasta k.), H. tetrapterum (krilata), H. montana (gorska k.) in H. humifusum (polegla k.). Za točno določitev boš moral proučiti podrobnosti posamezne . lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Na fotografijah se razlikovalnih znakov ne vidi. Preveri, če ustreza opisu: Tanko, poleglo steblo je golo, v prerezu okroglo ali dvorobo (nikakor ne štirirobo), čašni listi podolgasti, topi, celorobi, kvečejmu s posameznimi žlezami. Prašnikov 15 do 20, so v 3 snopičih. Cveti od junija do avgusta. To je po MFS povzet opis vrste polegla krčnica, Hypericum humifusum, ki raste po gozdnih robovih in ob poteh po vsej Sloveniji, razen v submediteranskem območju. Pravzaprav je, po habitusu edina, ki ustreza, je pa res, da je ne poznam v živo (še).
No, jaz jo imam doma, a si nisem upala trditi, ker se, kot praviš, na sliki premalo vidi._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)