ha, čiliji se težje sami oprašijo v nasprotju s paradižniki, ki se sami.
Pri paradižniku je namreč ženski in moški del cveta zelo skupaj, tako da je tudi križanje med posameznimi rastlinami zelo redko. zato je 98% plodov ali tudi več neskrižano in ostane sorta čista.
Pri čiliju pa so insekti zelo dobrodošli za oplojevanje in posledično je tudi križanje med posameznimi rastlinami zelo pogosto.
Tako imamo na isti rastlini plodove, ki zelo pečejo in take, ki skoraj nič.
Zato je čistost sorte težko zagotoviti.
Senčna lega pomaga v toliko, da rastline bujnejše rastejo, če se lonec ne pregreva na soncu ( posledično se kuhajo v mokri zemlji, ki ima lahko tudi 50 stopinj). Pomislimo- tudi sonce na avtomobilu segreje pleh, da ga komaj potipamo.
Čiliji imajo sicer zelo radi sonce in tudi vlažno zemljo ves čas, ki pa ne sme biti prevroča. Takrat tudi zelo radi bujno cvetijo. Tako imamo dobršnji del sezone na rastlini polno cvetov, večjih in manjših plodov in tudi popkov, ki šele pričenjajo rasti.
Čili - Capiscum
-
Indigogirl
- Prispevkov: 15
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
| Citiram: |
| Tako imamo na isti rastlini plodove, ki zelo pečejo in take, ki skoraj nič. |
to ni posledica križanja, to je posledica stresa za rastlino (običajno vročina, premalo zalita rastlina, škodljivci...); križanje med pekočim in nepekočim čilijem/papriko nima vpliva na plod tisto leto (bodo pa nekatera semena iz tega križanja dala pekoče plodove). To je eden trdovratnejših mitov, še bolj kot tisti, da so pekoča samo semena.
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Ja, Indigogirl prav si povedala. Hotel sem povdariti, da se čiliji bistveno raje skrižajo, kot paradižniki.
Če iz teh plodov poberemo seme imamo potem lahko tako situacijo v naslednjem letu. Križanje seveda ne vpliva samo na jakost - ostrino ( pekoče-nepekoče) ampak lahko tudi na obliko , velikost ,...v večji ali manjši meri.
Moral bi zapisati, da imamo pri "isti" sorti plodove , ki pečejo ali pa ne.
V bistvu pa sorta ni več ista, ker je lahko tudi skrižana.
So pa seveda še drugi elemnti, ki vplivajo na marsikaj.
Zato sem zapisal, da je čistost sorte težko zagotoviti.
Je pa za morebitno nejasnost tvoja pripomba več kot dobrodošla.
Druga večja razlika je v tem, da pri paradižniku seme v notranjosti prej dozori in je kaljivo tudi, če plod ni povsem dozorel. Pri čiliju pa je potrebno pobirati semena samo iz povsem dozorelega ploda.
Tukaj pa sem prilepil tabelo, ki prikazuje kateri čiliji se radi /redko ali ne križajo med seboj.
Kot vidimo se C.Pubescens ne križa z drugimi.Nazadnje urejal/a labia 27 Jun 2013 05:59; skupaj popravljeno 1 krat
Če iz teh plodov poberemo seme imamo potem lahko tako situacijo v naslednjem letu. Križanje seveda ne vpliva samo na jakost - ostrino ( pekoče-nepekoče) ampak lahko tudi na obliko , velikost ,...v večji ali manjši meri.
Moral bi zapisati, da imamo pri "isti" sorti plodove , ki pečejo ali pa ne.
V bistvu pa sorta ni več ista, ker je lahko tudi skrižana.
So pa seveda še drugi elemnti, ki vplivajo na marsikaj.
Zato sem zapisal, da je čistost sorte težko zagotoviti.
Je pa za morebitno nejasnost tvoja pripomba več kot dobrodošla.
Druga večja razlika je v tem, da pri paradižniku seme v notranjosti prej dozori in je kaljivo tudi, če plod ni povsem dozorel. Pri čiliju pa je potrebno pobirati semena samo iz povsem dozorelega ploda.
Tukaj pa sem prilepil tabelo, ki prikazuje kateri čiliji se radi /redko ali ne križajo med seboj.
Kot vidimo se C.Pubescens ne križa z drugimi.Nazadnje urejal/a labia 27 Jun 2013 05:59; skupaj popravljeno 1 krat
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Obstoji okoli 36 vrst CAPSICUM ( čilija, "chile", "chili", "aji", "pepper", "paprika,"sweet pepper", "bell pepper", "pimiento", "feferoni", "papričice", "Chilli", "sladke paprike", "ljute paprike","peperoncini", "peperone",........)
V različnih državah je različno poimenovanje. Odvisno kako se imenuje je tudi od tega ali gre za sladek ali pekoč plod.
Pri nas v Sloveniji imenujemo "paprika" vse kar je veliko in ima sladek plod- lahko okrogla ali podolgovata paprika. Če je plod večji in peče ga imenujemo pekoča paprika. Lahko je zelen, rdeč ali rumen.
Imamo pa še plod, ki je manjši in podolgovat in ga imenujemo "feferon" . Zopet je lahko sladek ali pekoč ( sladki feferoni, pekoči feferoni).
Zadnje čase pa je popularno "pekoč feferon" imenovati ČILI (chilli).
Kakorkoli vse je CAPSICUM. !!!!!
Iz teh vrst je nastalo več kot 10.000 sort. Veliko je divjih vrst in se najdejo samo še v deževnem gozdu (pragozdu –ekvator). Druge so ljudje kultivirali. Uglavnem lahko govorimo o petih vrstah, ki jih največ gojimo.
Capsicum annuum:
Čeprav annuum pomeni leto je ta vrsta večletnica. Je najbolj pogosto gojen čili na svetu. Ker se ta vrsta rada križa obstoji več tisoč sort. Med manj pekočimi paprikami je najbolj znan Jalapeno.
Capsicum Baccatum:
Baccatum pomeni, da je velikosti jagode. Čeprav so plodovi nekaterih sort veliko večji. V J Ameriki se ta vrsta najbolj goji. Pri nas je znana pod imenom Aji. Najbolj znan pekoči predstavnik je Bishop crown
Capsicum chinense:
Prihaja iz Amazonije in Brazila. Je zelo popularna vrsta v tropskih predelih in Karibih. Ta vrsta je zelo pekoča. Tipičen predstavnik je Habanero, Fatali in Jolokia.
Capsicum frutescens:
Frutescens pomeni grmičast. Ta vrsta je najbolj znana pri ljubiteljih pekočega okusa po Afriškem Birds EYE in Tabasco sortah.
Capsicum Pubescens:
Je najmanj znana . Pubescens pomeni kosmata. Listi te vrste so nekoliko kosmati. Najbolj znan je Roccotto.
V različnih državah je različno poimenovanje. Odvisno kako se imenuje je tudi od tega ali gre za sladek ali pekoč plod.
Pri nas v Sloveniji imenujemo "paprika" vse kar je veliko in ima sladek plod- lahko okrogla ali podolgovata paprika. Če je plod večji in peče ga imenujemo pekoča paprika. Lahko je zelen, rdeč ali rumen.
Imamo pa še plod, ki je manjši in podolgovat in ga imenujemo "feferon" . Zopet je lahko sladek ali pekoč ( sladki feferoni, pekoči feferoni).
Zadnje čase pa je popularno "pekoč feferon" imenovati ČILI (chilli).
Kakorkoli vse je CAPSICUM. !!!!!
Iz teh vrst je nastalo več kot 10.000 sort. Veliko je divjih vrst in se najdejo samo še v deževnem gozdu (pragozdu –ekvator). Druge so ljudje kultivirali. Uglavnem lahko govorimo o petih vrstah, ki jih največ gojimo.
Capsicum annuum:
Čeprav annuum pomeni leto je ta vrsta večletnica. Je najbolj pogosto gojen čili na svetu. Ker se ta vrsta rada križa obstoji več tisoč sort. Med manj pekočimi paprikami je najbolj znan Jalapeno.
Capsicum Baccatum:
Baccatum pomeni, da je velikosti jagode. Čeprav so plodovi nekaterih sort veliko večji. V J Ameriki se ta vrsta najbolj goji. Pri nas je znana pod imenom Aji. Najbolj znan pekoči predstavnik je Bishop crown
Capsicum chinense:
Prihaja iz Amazonije in Brazila. Je zelo popularna vrsta v tropskih predelih in Karibih. Ta vrsta je zelo pekoča. Tipičen predstavnik je Habanero, Fatali in Jolokia.
Capsicum frutescens:
Frutescens pomeni grmičast. Ta vrsta je najbolj znana pri ljubiteljih pekočega okusa po Afriškem Birds EYE in Tabasco sortah.
Capsicum Pubescens:
Je najmanj znana . Pubescens pomeni kosmata. Listi te vrste so nekoliko kosmati. Najbolj znan je Roccotto.
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Da bo bolj jasno o čem govorim je tukaj nekaj slik.
Najprej poglejmo kosmat list "čilija" Capsicum Pubescens.
Ta kosmatost ni tako izrazita je pa opazna v primerjavi z gladkimi listi drugih vrst.
Tukaj pa tipično barvo cveta skupine EXIMIUM (C. Pubescens) in sicer sorte Roccotto:
V nadaljevanju si oglejmo tipično postavitev prašnikov (moški del) in ženskega dela v sredi (stigma) pri čiliju,
kjer so prašniki (vijoličaste palčke) bolj oddaljeni od ženskega dela ( tisto rumenkasto v sredi cveta) in je zato opraševanje najboljše s pomočjo insektov.
Na naslednji sliki vidimo,da je cvet že oplojen in je srednji del v cvetu nabrekel ( tisti zeleni del je že majhen plod čilija):
Na naslednjii fotografiji pa vidimo tipičen cvet paradižnika. Prašniki so zelo blizu ženskemu delu in ga kar oklepajo.
Zato je samoprašitev brez insektov olajšana. Dovolj je da rastlino potresemo ali, da jo zatrese veter.
Na zadnji fotografiji pa vidimo, da je ženski del precej iztegnjen in široko odprt, prašniki pa so precej kratki.
Ja, narava se res heca. To je značilnost sorte.
Nekatere sorte imajo namreč tudi take cvetove in pri prekratkih prašnikih je pomoč insektov dobrodošla.
Najprej poglejmo kosmat list "čilija" Capsicum Pubescens.
Ta kosmatost ni tako izrazita je pa opazna v primerjavi z gladkimi listi drugih vrst.
Tukaj pa tipično barvo cveta skupine EXIMIUM (C. Pubescens) in sicer sorte Roccotto:
V nadaljevanju si oglejmo tipično postavitev prašnikov (moški del) in ženskega dela v sredi (stigma) pri čiliju,
kjer so prašniki (vijoličaste palčke) bolj oddaljeni od ženskega dela ( tisto rumenkasto v sredi cveta) in je zato opraševanje najboljše s pomočjo insektov.
Na naslednji sliki vidimo,da je cvet že oplojen in je srednji del v cvetu nabrekel ( tisti zeleni del je že majhen plod čilija):
Na naslednjii fotografiji pa vidimo tipičen cvet paradižnika. Prašniki so zelo blizu ženskemu delu in ga kar oklepajo.
Zato je samoprašitev brez insektov olajšana. Dovolj je da rastlino potresemo ali, da jo zatrese veter.
Na zadnji fotografiji pa vidimo, da je ženski del precej iztegnjen in široko odprt, prašniki pa so precej kratki.
Ja, narava se res heca. To je značilnost sorte.
Nekatere sorte imajo namreč tudi take cvetove in pri prekratkih prašnikih je pomoč insektov dobrodošla.
-
viktorh
- Prispevkov: 270
- Pridružen: Ne Jun 09, 2013 2:00 am
labia,
hvala ti.
res sem hvaležen, da si preprosto opisal to področje. Stalno imam probleme, ko moram prijatelje, svetovne popotnike, prepričevati o tem. Oni dobro poznajo lokalne jedilne liste z lokalnimi imeni, malo manj pa se strokovno poglabljajo......pa saj tudi sam poznaš ta problem, a ne?_________________Viktorh
hvala ti.
res sem hvaležen, da si preprosto opisal to področje. Stalno imam probleme, ko moram prijatelje, svetovne popotnike, prepričevati o tem. Oni dobro poznajo lokalne jedilne liste z lokalnimi imeni, malo manj pa se strokovno poglabljajo......pa saj tudi sam poznaš ta problem, a ne?_________________Viktorh
-
Wizard
- Prispevkov: 3
- Pridružen: Po Jun 24, 2013 2:00 am
| labia je napisal/a: |
| ha, čiliji se težje sami oprašijo v nasprotju s paradižniki, ki se sami. Pri paradižniku je namreč ženski in moški del cveta zelo skupaj, tako da je tudi križanje med posameznimi rastlinami zelo redko. zato je 98% plodov ali tudi več neskrižano in ostane sorta čista. Pri čiliju pa so insekti zelo dobrodošli za oplojevanje in posledično je tudi križanje med posameznimi rastlinami zelo pogosto. Tako imamo na isti rastlini plodove, ki zelo pečejo in take, ki skoraj nič. Zato je čistost sorte težko zagotoviti. Senčna lega pomaga v toliko, da rastline bujnejše rastejo, če se lonec ne pregreva na soncu ( posledično se kuhajo v mokri zemlji, ki ima lahko tudi 50 stopinj). Pomislimo- tudi sonce na avtomobilu segreje pleh, da ga komaj potipamo. Čiliji imajo sicer zelo radi sonce in tudi vlažno zemljo ves čas, ki pa ne sme biti prevroča. Takrat tudi zelo radi bujno cvetijo. Tako imamo dobršnji del sezone na rastlini polno cvetov, večjih in manjših plodov in tudi popkov, ki šele pričenjajo rasti. |
Hvala za pojasnilo. Torej bo potrebno ob cvetenju ločiti čilija vrste: Moruga scorpion in Lemon drop... da ne bo nastala "zelo pekoča limona".
Kot vidim se dobro spoznate na čilije me zanima še kako veš kdaj je seme v čiliju zrelo?-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Seme je zrelo, ko doseže plod končno barvo. Pravo velikost doseže že v zgodnješi fazi.
Kot vemo je kar nekaj čilijev, ki ob različnem stadiju imajo različne barve ploda, čeprav jih jemo lahko tudi v vmesnem.
Recimo Bird`s Eye plod je najprej zelen, nato je črn in na koncu opečnato rdeč. Seme pobiramo iz rdečega.
Jalapeno je najprej zelen in ko je dovolj velik ga že lahko jemo. Nato se zaćne barvati konica in prehaja recimo v rdečo in na koncu je ves rdeč. Zopet pobiramo seme iz rdečega.
Kot vemo je kar nekaj čilijev, ki ob različnem stadiju imajo različne barve ploda, čeprav jih jemo lahko tudi v vmesnem.
Recimo Bird`s Eye plod je najprej zelen, nato je črn in na koncu opečnato rdeč. Seme pobiramo iz rdečega.
Jalapeno je najprej zelen in ko je dovolj velik ga že lahko jemo. Nato se zaćne barvati konica in prehaja recimo v rdečo in na koncu je ves rdeč. Zopet pobiramo seme iz rdečega.
-
labia
- Prispevkov: 350
- Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am
Včasih gojimo čili (papriko) za katerega ne vemo katere vrste je. Določitev je precej zahtevna, saj si moramo natančno ogledati rastlino.
Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta.
Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje.
Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti.
Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje:
- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik
- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi
- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.
- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.
- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.
Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša.
Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih.
Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku.
Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje.
Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme.
Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta.
Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje.
Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti.
Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje:
- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik
- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi
- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.
- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.
- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.
Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša.
Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih.
Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku.
Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje.
Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme.