Josta - Ribes × nidigrolaria

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[voda]

jagodičevje, medvrstni križanec črnega ribeza in kosmulje, večji grm od ribeza, zrel plod je črno-modre barve. na sliki je bil jeseni pošteno obrezan. dozori malo kasneje od ribeza.

[img]https://lh4.googleusercontent.com/-qelf0X_xnIU/UcnnFWhmedvrstni 1WEI/AAAAAAAAE3Y/iFlyJq-1lDI/s128/DSC03035.JPG[/img]

PS: klikni na slikico, da se ta poveča. lpvoda

[mfranc]

Se mi zdi, da ima kar ime Josta ... . Angleži jo kličejo Jostaberry. Križanec Ribes grossularia x nigrum

Takole pravi Darinka Koron:

Križanci med črnim ribezom in kosmuljami

Križanci med črnim ribezom in kosmuljami so nastali iz želje, da bi dobili rastlino z dolgimi grozdi in velikimi jagodami dobrega okusa, brez trnov in z velikim pridelkom. S križanjem v laboratoriju jim je uspelo ustvariti rastlino, ki je željam žlahtniteljev ustrezala le v nekaterih lastnostih. Poimenovali so jo josta. Ime je sestavljeno iz nemških poimenovanj za črni ribez (Johanisbeere) in kosmuljo (Stachelbeere). Josti so sledili še drugi križanci: jostaki, jostina, jochina, jocheline, jonova, jogranda, brino in druge.

Grm joste je visok do 2,5 metra in po bujnosti presega črni ribez in kosmuljo. Veje so brez trnov, kot pri črnem ribezu. Enaka je tudi barva lesa. Josta je, tako kot kosmulja, odporna proti nizkim zimskim temperaturam. Brsti so jajčaste oblike, proti vrhu zašiljeni. Spomladi začne brsteti zelo zgodaj. Rastlina je zaradi temno zelenih svetlečih se listov lahko tudi okrasna. Cveti na enoletnem lesu, ki izrašča iz dve- in triletnega lesa. Plodovi so ovalno okrogli, od vijoličasto temno rdeči do črni. Njihovo meso je sladko, rahlo kislo, manj prijetno kot pri kosmuljah. Vsebujejo zelo veliko vitamina C, so osvežilni, z značilno aromo. Primerni so za predelavo v sokove in marmelade.

Za svojo rast potrebuje josta zelo veliko prostora, tudi do štiri kvadratne metre. Za tla ni zahtevna. Grme posadimo v razdalji 1,1 do 1,3 metra v vrsti in tri metre med vrstami. Pred sajenjem tla globoko prekopljemo in založno pognojimo s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. Grmi rastejo do 15 let. S starostjo rodnost in kakovost pridelka močno upadata. Rez, ki jo izvajamo ob koncu zime, je zelo preprosta. V grmu naj bi imeli največ tri do štiri leta stare veje. Po rezi naj ostane štiri do šest vej, starih od dve do tri leta, ena ali dve enoletni veji ter ena ali dve starejši veji, stari od tri do štiri leta. Stare veje izrezujemo do tal ali režemo na nižje mlajše veje. Grme redčimo. S tem omogočimo kakovostnejši pridelek in boljše zdravstveno stanje rastlin in pridelka.

LP_________________mfranc

[seba993]

Ker na mojih jostan že zdj kaže da bodo polne kod lani me zanima kaj vse lahko naredim z plodovi? Lani so večina plodov pojedli ptiči ker nismo vedeli kam z njimi.

[Lpmami]

Nam so predlani škorci v enem dnevu pobrali vse do zadnje jagode, tako da je bilo tistih pet jagod, ki sem jih osmukala in poskusila, ves pridelek, ki smo ga užili. Lani smo bili pa hitrejši od škorcev._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[metuljc]

Marmelada, sok, kompot, poješ kar tako, uporabiš za pite, peciva, zavitke,...lahko narediš kis,....bo za silo dovolj?

[muha]

Tako, kot svetuje metuljc. Tisto, kar boš namenil za pecivo, zamrzni, bo pozimi še kako prav prišlo.

[notranjka]

Zamrznem.

In letos prakticiram takole:
dam iz zamrzovalnika,
stresem v blender,dodam žlico sladkorja ali žlico medu.

Potem dodam malo mleka ali navadnega jogurta.
Otroci imajo tako eno super malico z pridihom poletja _________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/

[seba993]

Kis? Prvič slišim.

[metuljc]

seba993 je napisal/a:

Kis? Prvič slišim.

Iz vsakega sadja se da narediti kis, le sladkor se mora dodati. Jabolka in grozdje (morda tudi hruške) im ajo dovolj sladkorja, ostalim pač nekaj sladkorja dodaš in dobiš zanimive kise. Meni je posebej všeč kutinov.