Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Sadno drevje iz semena
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Sadno drevje iz semena
(Prenos iz arhiva)
Matija Rant, Kmetijske in rokodelske novice , leto 1880
List 7. Gospodarske skušnje. Nakaljevanje jabolčnih in hrusevih pesek. Približuje se pomlad in ž njo vred tudi setev pesek sadnega drevja. Vsakemu kolikor toliko izurjenemu sad-jerejeu je pa gotovo znano, da, ako se jabolčne in hru-ševe peške suhe sejejo in se tisto spomlad v zemlji dobro ne zmočijo (vlage ne navzamejo) in zmrznejo, je delo toliko kot zastonj , ker peške tisto leto ne zelenć in jih potem miši ali pa druge živali požro, ali pa tudi še celo segnijo. Kdor ima toraj kaj takega semena, ali ga naročenega prepozno dobi, ni še nič zamujenega, ker se temu z nakaljenjem lahko pomaga in se zaželeni vspeh doseže. Nakaljujejo se pa peške tako-le: Suho seme se 24 do 48 ur v vodi namaka; potem se voda odcedi, peške se denejo v majhen žakljiček (dobro služi v to kak star, še ne raztrgan žep) in se se žakljičem vred za kak poldrugi decimeter globoko na solčnem kraji (najbolje ob kakem zi$u) v rahlo zemljo zakopljejo. Ako seme prestaro Stik pa sprideno ni in imajo klice še ----- 50 ___ moč življenja v sebi, bo v 4—5 tednih, ako je pa dobro toplo, še poprej se razpokalo in kaliti začelo* Ko so se tako peške nakalile , se varno iz žakljička v kako skledo stresejo in nekoliko s pepelom pomešajo (kar dobro kebrove črve „ogrce" od mladih koreninic odganja), potem se v gredico, za setev pripravljeno, v jamice, po 3 do 5 centri metrov globoke, vrstoma vsejejo. Ta poskušnja se mi je lansko leto, ko je bilo vedno o pravem času za setev pesek premokro, in sem jih nekoliko zadnje dni aprila, a nekoliko pa še le meseca maja vsej al, prav dobro obnesla. Matija Rant, narodni učitelj
---------
206 Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja seme! Cas za nabiranje drevesnega semena je tu. Prične naj se s koščicami nepožlahnenih češenj (češnjevih divjakov), katere so v nekaterih krajih domovine naše uže zrele, v drugih dozorevajo, a v še druzih bode se to še le prihodnji mesec zgodilo. Ko-ščice od pitanih ali žlahnih Češnjevih sadežev za seme — sejanje — ne ugajajo, ker imajo preveč vodena, a premalo škrobnata jedrca, od katerih jih komaj 1 do 5 izmed 100 ozeleni, med tem, ko divjakinih najmanj 90 odstotkov kali in raste, ako je bilo seme dobro dozo-reto in potem nepokvarjeno. Nabira naj se pa tudi seme drugega kosteničnega sadja — marelic, breskev, češpelj itd., kadar ti sadeži dozorijo po krajih, kjer se nahajajo. Peškinastega sadja seme je deloma od pitanih sadežev mimo češenj dosti bolje — toraj, kedar hruške in jabolka dozore, naj se peske posebno marljivo spravljajo; a od jabolčnih in hruševih odrašČenih divjakov, kakoršnih se po nekaterih krajih domovine na pašnikih in cel6 gozdih dosti nahaja, bi se pa ne smela nobena peška izgubiti, kajti iz teh pridelujejo se najlepši, najkrepkejši in boljši divjaki. Zreli sadeži naj se otresejo v jeseni, skrhljajo, peške odberejo, a krhlji pa pustć, da segnijejo (posebno les-nikovi), kateri dajo potem izvrstni kis (jesih). Kodar so gozdi, nabira naj se nad vse marljivo tudi seme gozdnega drevja —lipovo, hrastovo, bukovo, gabrovo, javo rj evo, jesenovo, smere-kovo, hoj evo, mecesnovo in drugo, kedar za to pravi čas pride. In — tu ima ljudska šola za povzdigo domače sadjereje in gozdarstva prevažno nalogo izvršiti. Vsak učitelj dolžan je mladino po celi domovini spodbujati, da gozdnega in sadnega drevja seme marljivo nabira, ga v šolo nosi, kjer ga učitelj skrbno shranjuje in pred poškodbo obvaruje. Tako bode postala vsaka šola po domovini mala založnica raznega drevesnega semena; šola šoli bode mogla v tem obziru na roko iti s zame-njavanjem sadnega za gozdno in gozdnega za sadno drevesno seme. V vsaki občini napravi si potem lahko vsak učitelj malo sadno in gozdno drevesnico v spodbudo vsem občinarjem — osobito šolski mladini — ali na šolskem vrtu, če pa tega ni, pa na pripravnem zemljišči kakega bolj zavedenega in napredovalnega posestnika šolskega kraja, za kar bode v lastno korist vsakdo — le deloma zaveden kmetovalec mali teritorijček z veseljem prepustil. Tako spodbujeni po marljivem učitelju pričeli bodo ga kmalu občinarji v tem podvzetji brez izjeme — dejansko podučeni — posnemati. Odra-ščena šolska mladina nabirala bode vselej o pravem času sadnega in gozdnega drevja seme , napravljala z pomočjo, ali pa vsaj dovoljenjem starišev domače sadne in gozdne drevesnice blizo svojih stanovanj , ter prirejala si dobrih divjakov za sadne vrte , a gozdnih dre-vesec vsake baze pa za pogozdovanje goličav svojega domačega posestva. In — kedar bi se to zgodilo, kar more se pa pri dobri volji za napredek vnetih učiteljev, ako hočejo vzajemno postopati, v malo letih izvršiti, bode še le pogozdovanje kraševin (posebno na Notranjskem) se v pravi tir spraviti in z vspehom nadaljevati moglo. Toraj, gospodje mili sobratje drage domovine, urno na noge! Ne držimo malomarno križema rok, temveč porabimo vse svoje duševne in telesne moči tudi v tem obziru brez odloga v prid in blagor naše ožje očetnjave. Obožano ljudstvo bode nam enkrat gotovo hvaležno. Nas je precejšnje število , in vsi skupaj vzajemno in složno moremo iu moramo tudi prav veliko neprecenljivega z malim trudom v povedanem obziru storiti. Da ste mi zdravi! Bog! Prem 27. junija. Matija Rant, narodni učitelj.
Za nas in prihodnje rodove je zapis shranila Muha_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
List 7. Gospodarske skušnje. Nakaljevanje jabolčnih in hrusevih pesek. Približuje se pomlad in ž njo vred tudi setev pesek sadnega drevja. Vsakemu kolikor toliko izurjenemu sad-jerejeu je pa gotovo znano, da, ako se jabolčne in hru-ševe peške suhe sejejo in se tisto spomlad v zemlji dobro ne zmočijo (vlage ne navzamejo) in zmrznejo, je delo toliko kot zastonj , ker peške tisto leto ne zelenć in jih potem miši ali pa druge živali požro, ali pa tudi še celo segnijo. Kdor ima toraj kaj takega semena, ali ga naročenega prepozno dobi, ni še nič zamujenega, ker se temu z nakaljenjem lahko pomaga in se zaželeni vspeh doseže. Nakaljujejo se pa peške tako-le: Suho seme se 24 do 48 ur v vodi namaka; potem se voda odcedi, peške se denejo v majhen žakljiček (dobro služi v to kak star, še ne raztrgan žep) in se se žakljičem vred za kak poldrugi decimeter globoko na solčnem kraji (najbolje ob kakem zi$u) v rahlo zemljo zakopljejo. Ako seme prestaro Stik pa sprideno ni in imajo klice še ----- 50 ___ moč življenja v sebi, bo v 4—5 tednih, ako je pa dobro toplo, še poprej se razpokalo in kaliti začelo* Ko so se tako peške nakalile , se varno iz žakljička v kako skledo stresejo in nekoliko s pepelom pomešajo (kar dobro kebrove črve „ogrce" od mladih koreninic odganja), potem se v gredico, za setev pripravljeno, v jamice, po 3 do 5 centri metrov globoke, vrstoma vsejejo. Ta poskušnja se mi je lansko leto, ko je bilo vedno o pravem času za setev pesek premokro, in sem jih nekoliko zadnje dni aprila, a nekoliko pa še le meseca maja vsej al, prav dobro obnesla. Matija Rant, narodni učitelj
---------
206 Nabirajmo sadnega in gozdnega drevja seme! Cas za nabiranje drevesnega semena je tu. Prične naj se s koščicami nepožlahnenih češenj (češnjevih divjakov), katere so v nekaterih krajih domovine naše uže zrele, v drugih dozorevajo, a v še druzih bode se to še le prihodnji mesec zgodilo. Ko-ščice od pitanih ali žlahnih Češnjevih sadežev za seme — sejanje — ne ugajajo, ker imajo preveč vodena, a premalo škrobnata jedrca, od katerih jih komaj 1 do 5 izmed 100 ozeleni, med tem, ko divjakinih najmanj 90 odstotkov kali in raste, ako je bilo seme dobro dozo-reto in potem nepokvarjeno. Nabira naj se pa tudi seme drugega kosteničnega sadja — marelic, breskev, češpelj itd., kadar ti sadeži dozorijo po krajih, kjer se nahajajo. Peškinastega sadja seme je deloma od pitanih sadežev mimo češenj dosti bolje — toraj, kedar hruške in jabolka dozore, naj se peske posebno marljivo spravljajo; a od jabolčnih in hruševih odrašČenih divjakov, kakoršnih se po nekaterih krajih domovine na pašnikih in cel6 gozdih dosti nahaja, bi se pa ne smela nobena peška izgubiti, kajti iz teh pridelujejo se najlepši, najkrepkejši in boljši divjaki. Zreli sadeži naj se otresejo v jeseni, skrhljajo, peške odberejo, a krhlji pa pustć, da segnijejo (posebno les-nikovi), kateri dajo potem izvrstni kis (jesih). Kodar so gozdi, nabira naj se nad vse marljivo tudi seme gozdnega drevja —lipovo, hrastovo, bukovo, gabrovo, javo rj evo, jesenovo, smere-kovo, hoj evo, mecesnovo in drugo, kedar za to pravi čas pride. In — tu ima ljudska šola za povzdigo domače sadjereje in gozdarstva prevažno nalogo izvršiti. Vsak učitelj dolžan je mladino po celi domovini spodbujati, da gozdnega in sadnega drevja seme marljivo nabira, ga v šolo nosi, kjer ga učitelj skrbno shranjuje in pred poškodbo obvaruje. Tako bode postala vsaka šola po domovini mala založnica raznega drevesnega semena; šola šoli bode mogla v tem obziru na roko iti s zame-njavanjem sadnega za gozdno in gozdnega za sadno drevesno seme. V vsaki občini napravi si potem lahko vsak učitelj malo sadno in gozdno drevesnico v spodbudo vsem občinarjem — osobito šolski mladini — ali na šolskem vrtu, če pa tega ni, pa na pripravnem zemljišči kakega bolj zavedenega in napredovalnega posestnika šolskega kraja, za kar bode v lastno korist vsakdo — le deloma zaveden kmetovalec mali teritorijček z veseljem prepustil. Tako spodbujeni po marljivem učitelju pričeli bodo ga kmalu občinarji v tem podvzetji brez izjeme — dejansko podučeni — posnemati. Odra-ščena šolska mladina nabirala bode vselej o pravem času sadnega in gozdnega drevja seme , napravljala z pomočjo, ali pa vsaj dovoljenjem starišev domače sadne in gozdne drevesnice blizo svojih stanovanj , ter prirejala si dobrih divjakov za sadne vrte , a gozdnih dre-vesec vsake baze pa za pogozdovanje goličav svojega domačega posestva. In — kedar bi se to zgodilo, kar more se pa pri dobri volji za napredek vnetih učiteljev, ako hočejo vzajemno postopati, v malo letih izvršiti, bode še le pogozdovanje kraševin (posebno na Notranjskem) se v pravi tir spraviti in z vspehom nadaljevati moglo. Toraj, gospodje mili sobratje drage domovine, urno na noge! Ne držimo malomarno križema rok, temveč porabimo vse svoje duševne in telesne moči tudi v tem obziru brez odloga v prid in blagor naše ožje očetnjave. Obožano ljudstvo bode nam enkrat gotovo hvaležno. Nas je precejšnje število , in vsi skupaj vzajemno in složno moremo iu moramo tudi prav veliko neprecenljivega z malim trudom v povedanem obziru storiti. Da ste mi zdravi! Bog! Prem 27. junija. Matija Rant, narodni učitelj.
Za nas in prihodnje rodove je zapis shranila Muha_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
e knjiga Praktični sadjar
http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2497_praktsadar/kut_97_004.htm
Potrudil se je Som_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....
http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2497_praktsadar/kut_97_004.htm
Potrudil se je Som_________________Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....