Gnojenje - Kompostiran hlevski gnoj in briketirana gnojila

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[muha]

Gnojenje - Kompostiran hlevski gnoj in briketirana organska gnojila


Še tukaj prilepim izkušnje s kompostiranim gnojem in še nekaj dodatnih informacij o popravljanju substratov. Pisano je sicer predvsem za paradižnike, je pa z ustrezno prilagoditvijo na potrebe posameznih rastlin uporabno tudi širše za vrt.

labia je napisal/a:

mfranc je zapisal:"Na drugi gredi, ki sem jo gnojil s kupljenim "kompostiranim gnojem" pa si še vedno niso čisto opomogli. Svinjarije, ki jo prodajajo pod tem imenom pa ne kupim nikoli več . " Hahah, vidim, da je ogorčenje veliko. Imam na sumu kompostiran hlevski gnoj. Pred dvemi leti ( ali tremi) sem to zadevo prvič kupil ( kar nekaj vreč) . Prvo leto je bila zadeva kvalitetna, celo kup tenkih - menda kalifornijskih glist je bilo notri. Te sem potem kar naselil v kompostnik. Rastline so še kar rasle. Potem sem naslednje leto spet to kupil. Glist ni več bilo v vreči , sem pa fasal strune. Kar je še huje, se mi zdi, da sem dobil tudi neko plesen, ki se je še zdaj ne znam znebiti. Rastline sicer v štartu krenejo, potem se pa zadeva ustavi in brez dodatne pomoči imam občutek, da bi kar nekako shirale, kljub temu da dognojujem. No, sedaj se že drugo leto borim z nekakšno plesnijo in nič ne pomaga. Vztrajam samo v organskih pripravkih, bolezen pa tudi vztraja. Se bojim, da bom spet predčasno zaključil sezono in vse nekam zmetal. Na srečo sem za posode s čiliji kupil valnetinovo EKO zemljo, ki pa je začuda odlična in jo lahko samo prehvalim. Je pa precej draga. Tista manjša vreča je okoli 8€. Če koga zanima je sestava te zemlje taka, kot piše tu: http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-zemlje-substrati/category/zemlje-substrati/article/.2302 Pri paradižnikih v plastenjaku pa sem se lotil brutalne metode zdravljenja zemlje in dognojevanja. Kar bo pa bo. Torej tukaj je enostaven recept brutalne metode pitanja rastlin: Opisal bom najnovejši poskus, ki ga izvajam na svojem vrtu, predvsem na paradižnikih . Poleg foliarnih korekcij z PROTIFERT fosfit K ( sedaj, ko so že plodovi na sadikah), občasno tudi s tekočim železom, sem se odločil močno prehraniti rastline tudi preko korenin. Idejo sem dobil, ko sem videl kako mi občudoječe raste sadika paradižnika in paprike na kompostnem kupu, kjer je obilica hranil. Dobro prehranjena rastlina je namreč eden od pogojev za zdravo rast, brez bolezni in vseh tegob, ki jih imajo kilave sadike. V svoj kompostnik poleg rastlinskih ostankov, olupkov kave, jajčnih lupin, kartona, šote, vermikulita, peska,…. dodajam tudi priboljške: biogreno, sladkor, oglje, kvas, jogurt , mleko, kislo zelje … vse z namenom ustvariti pogoje za razvoj različnih koristnih bakterij. Recept je očitno uspešen, saj nenamensko zrasla sadika paradižnika bujno in zdravo raste, zraven pa se bohoti ena od paprik in tudi melisa. To se vidi na fotografiji pripeti na koncu teksta. Drug razlog za poskus pa mi je dal travnik, kjer ga lastnik gnoji pred dežjem s tisto vsem znano smrdečo cisterno. Že po enem tednu je tam trava neverjetno temno zelena in bujne rasti. Očitno ji zalivanje z močnim koncentratom samo koristi in predvsem hitro deluje. Kako sem se torej lotil tega v svojem vrtu. Odločil sem se za organsko zadevo. Potrebujemo dva kanistra ( zalivalki) velikosti cca 10 litrov vsaka. V eno natrosimo BIOGRENO ( http://www.unichem.si/bio_vrt/organska_gnojila/izdelek?prid=114 ) - pelate od 1/4 do 1/3 oziroma 2 do 3 litra. Nato jo napolnimo z vodo do vrha. Pustimo čez noč, da se pelati zmehčajo. Naslednji dan pustimo na soncu, da se vse skupaj pregreje in občasno premešamo. Za dokončno raztapljanje lahko premešamo tudi z vrtalnim strojem , ni pa to nujno. Po približno 24 urah ( nekaj ur gor ali dol) je čaj- koncentrat pripravljen. Pred uporabo vsebino vedno premešamo, počakamo minuto ali dve, da se gosti del posede in v drugo zalivalko odlijemo cca 1 do 2 litra koncentrata. V ta dva litra dolijemo vodo , da je zalivalka polna ( torej še cca 8 litrov). Tako pripravljena mešanica je svetlejše barve in je videti približno barvi ruskega čaja. S tem potem zalivamo rastline. Ko porabimo tekoči del koncentrata, enostavno dodamo še nekaj pelatov in dolijemo vodo, da se nov koncentrat naredi do naslednjega zalivanja. Prednost tako pripravljene mešanice je, da je večji del dušika že ušel v zrak in ne vplivamo na povečano rast rastlin, ostali mikro in makro elementi pa so seveda v mešanici in BISTVENO hitreje dostopni, ker so že RAZTOPLJENI. Rastlina jih vsrka praktično v uri ali dveh. Kako se bo vse skupaj obneslo in ali bodo učinki MOČNO opazni bom vedel po tednu ali dveh. Tako sta videti paradižnik in paprika ( in tudi melisa), ki rasteta iz kompostnika: Očitno uživajo v obilici hrane.

Nazadnje urejal/a muha 03 Mar 2017 20:06; skupaj popravljeno 3 krat

[muha]

Kopirano od tukaj

voda je napisal/a:

v primeru z gnojem sem imela namen zadržati listje na gredicah. mislim, da škoditi ne more a se lahko zgodi "hipertenzija" rastlin. kozji gnoj je star 5 let. koliko gnojimo površine je zadnjič v Gaji bil odgovor na 1oo kvadmetrov 200-300 kg gnoja. kakšne bodo gredice oz kako bo rastlo bom sporočala. lpvoda

muha je napisal/a:

voda je napisal/a: kozji gnoj je star 5 let. koliko gnojimo površine je zadnjič v Gaji bil odgovor na 1oo kvadmetrov 200-300 kg gnoja. lpvoda Si prepričana? Ker to se mi zdi pa nekam veliko.

voda je napisal/a:

odgovor je dal strokovnjak iz Gaja kluba. lpvoda Če si mislila na starost kozjega gnoja, čreda je velika 200 koz, in je bil naložen na enem mestu toliko let, sedaj so tam naredili štalo za konje in so do konca spraskali gnoj. uporabljali so ga izredno malo, samo za zelenjavni vrtiček. lpvoda

mravlja je napisal/a:

Ker je bilo pri nas z gnojenjem s peleti obilo razocaranja (pogovor pa je tekel nedavno), sem zdajle "v zivo" vprasal mojo "naso" in dobil sledec odgovor: - najzahtevnejse kulture 2kg peletov/m2 ali zreli kompost 8-10 litrov/m2 ali ulezan gnoj 2,5 litra/m2, - manj zahtevne kulture polovicen odmerek peletov ali komposta (gnoja pa sploh ne), - {vsi podatki so povzeti iz zapiskov razlag ge. Mise Pusenjak! }. Tako da, voda, si bila s podatki zelo blizu. Muha, tudi tvoji podatki so pravi - (podatek s plantella organik - 20kg/100m2). Razlika je seveda ocitna. Ampak razocaranja ostanejo v spominu...

[muha]

Priznam, da sem zmedena. Jaz za vseh svojih 50 m2 ne porabim dosti več od 2 kg biogrene in kak centimeter komposta gor. Ko sem še kupovala kompostiran hlevski gnoj, je ena vreča 25 kg morala zadostovati za cel vrtiček. Pa kar nekako raste. No, paradižniki niso tako polni, kot recimo pri mfrancu, a je vseeno kar nekaj gor. Tudi pri drugih pridelkih se ne pritožujem.

Pa še berem, da so naši vrtički nasploh pregnojeni

[zuf]

Je tudi razlika ali kompost/gnoj/gnojila vkopljemo v tal ali jih uporabimo kot zastirko.

[mravlja]

Ej, muha, kaksen cm komposta gor je natanko 10 litrov/m2. Pa smo tam...

[voda]

vemo, da če je stajski gnoj nasut po vrhu zemlje se ta kasneje ogreje. primer; ko jeseni pognojimo vrtnice s stajskim gnojem jih moramo zasuti z zemljo, prav zaradi tega, da jih zavaruje pred mrazom. jaz imam spodaj listje katero se razkraja in se pri tem zagotovo dogaja določena temperatura, a še vedno ne bo enaka kot, če ne bi bilo gnoja. primer; ko na kup nasekljanih vejic in listja visoko cca 1m X 1m po 10-tih dneh nasloniš dlan čutiš močno toploto, prav vročino. seveda je popolnoma drugače, če uporabiš brikete ali kompost. primera ne morem dodati ker jih enostavno nisem opazila.

leta nazaj sem sejala, sadila a popolnoma nič gnojila in je rastlo. ene tri leta nazaj sem začela uporabljati brikete in to samo v sadilne jame, po vrhu nekaj malega, eno pest na približno 1m (če sem se spomnila) kvadratni in je vse rastlo. neke razlike tudi ni bilo opaziti. vse je rastlo. seveda je potrebno pri tem všteti vreme dež-suša. naprimer: paprike vsako leto enako posajene po dve skupaj, v sadilno jamo pest briket, voda, malo zemlje, rastlini, zasutje. vasko leto enako tretirane, zalivane in vsako leto približno enaka bira. poletje 014 je bilo deževno, če se ne motim, paprik je bilo za izvoz, plodovi veliki, tudi ne vsi dozoreti, saj so rastline nastavljale cvetove čez normo. do prve slane, nekje 10 dec. je bilo res leto paprik. paradajzi tisto leto so bili kar.

ob vsem tem sem prepričana, da je maksimalno vplivno na rastlino to kakšna je zemlja (pri tem veliko vlogo igra stajski gnoj), ali je dovolj sonca in vlage. letos me prav zanima kaj se bo dogajalo z gredami zakritimi z odležanim stajskim gnojem. tudi to sem opazila pri sosedih, da če je zemlja dobro pognojena (kg ali lter gnoja gor ali dol) je zemlja rahla in rastline vesele. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[muha]

mravlja je napisal/a:

Ej, muha, kaksen cm komposta gor je natanko 10 litrov/m2. Pa smo tam...

10 litrov, ne pa 10 kg . 70 litrske vreče gnoja tehtajo le po 25 kg.

[mravlja]

Res je - vendar je tvoje gnojenje v mejah, ki jih priporoca ga. Pusenjak.
Sem razmisljal zakaj neki v litrih - pa mi pride na pamet samo, da gnoja na kmetih ne tehtajo, ampak ga merijo/ocenijo na kubik (m3). Mi pa potem v litrih.

[mfranc]

Imam še vedno določene pomisleke okrog tovrstnih koncentratov

Zanimivo, pred desetletji, ko sem želel grede na hitrico humuzirati, sem porabil ogromno gnoja. Imel sem dobrega dobavitelja. Dobil sem mešani, konjsko/goveji gnoj, nekaj let preležan. Nekih 10 cm debelo plast sem dal na gredo, dobesedno sem ga težko spravil malo pod zemljo. Sem pa kolobaril, in to količino so dobili paradižniki. Nimam pripomb, rastli in rodili so zelo lepo!

Pri koncentratih pa sem zelo previden in se strinjam z Muho, hitro jih je dovolj. Pardon, preveč .

Ne vem točno zakaj,
- večinoma imajo podatke vsaj za makro elemente NPK, ki so ponavadi sicer nizki, nekje od 1.0 procenta do 5% (Biogrena po spominu NPK 5:4:3). Torej vseeno več kot hlevski gnoj, in je uporaba večjih količin, ala gnojenje z gnojem, sigurno pretirana in škodljiva.
- neznanka mi je količina dušika; če date na Km. Inštitut izmeriti NPK elemente v domači zemljici, vam dušika ne merijo, ker je preveč variabilen. Predpostavljam, da se tudi za koncentrate navedena količina dušika zelo spreminja, pa ne samo navzdol, tudi navzgor!

Domači primer, še pred nekaj leti sem v substrat za lončne plodovke dodajal Biogreno. Zelo malo, kot kompenzacijo za druge tvari v domačem substratu, ki nimajo makro elementov. Vendar so mi rastline preveč rastle, pokazatelj za preveč dušika.

Tole je paradajz, sorta Matina, torek, 12. april 2011 http://shrani.si/f/3k/h8/2AX5jAeI/0091.jpg listi so bili preveliki, sadike pa visoke okrog dveh metrov, v maju, ko sem jih postavil ven.

Tako da Kompostiran hlevski gnoj in briketirana gnojila dajem v zelo majhnih količinah, konkretno se mi še vedno v baraki valjajo pol vreče Biogrene in še kar nekaj drugih, italijanskih briketov. Tudi Vermikompost dodajam zelo malo, hitro ga je preveč.
Kompostiranega gnoja ne kupim več, mi zadošča, da sem samo enkrat v njem našel "svega i svašta" kar ne sodi na vrt._________________mfranc