Grenka pegavost jablan oziroma kako dodajati kalcij?

[NoviOldi]

Lani sem probal s kalcijevim nitratom, norveškim solitrom, dobri 2 kili sem ga zmetal pod veliko staro jablano, v ene treh rundah. Kakih uporabnih navodil nisem dobil. https://www.merkur.si/vrtnarcek-kalcije ... liter-3kg/
Prejšnja leta sem ga škropil s kalcijem. Oboje ni pomagalo, vsaj da bi bile spremembe očitne.
Letos bi probal s pepelom. Kaj pravi umetna inteligenca Grok3 beta:

Vzrok grenke pegavosti

Grenka pegavost nastane, ko jabolka med razvojem ne dobijo dovolj kalcija, kar povzroči majhne, rjave ali črne pege na lupini in grenkast okus v prizadetem tkivu. To je pogosto povezano z:
-Neenakomerno oskrbo z vodo,
-Prehitro rastjo plodov (npr. zaradi preobilice dušika),
-Nizko vsebnostjo kalcija v tleh ali slabo absorpcijo.

Lesni pepel kot vir kalcija

Ker lesni pepel vsebuje kalcij (20–40 % v obliki kalcijevih spojin, kot sta CaCO₃ ali CaO), bi lahko prispeval k izboljšanju razpoložljivosti kalcija v tleh. Vendar ima nekaj omejitev:

-Počasno sproščanje: Kalcij iz pepela se v tleh sprošča počasi, zato morda ne bo dovolj hitro na voljo za plodove v tekoči sezoni, še posebej, če je motnja že prisotna.
-Alkalnost: Pepel zvišuje pH tal, jablane pa najbolje uspevajo v rahlo kislih tleh (pH 6,0–6,5). Če so vaša tla že nevtralna ali alkalna, lahko dodatek pepela poslabša razpoložljivost drugih hranil, kot je železo.
Neenakomerna absorpcija: Kalcij iz tal mora potovati skozi korenine in ksilem do plodov, kar je odvisno od zadostne vlage in transpiracije. Sam pepel ne reši težav z vodno oskrbo.

Kdaj in kako bi pepel lahko pomagal?

-Dolgoročno izboljšanje tal: Če so vaša tla revna s kalcijem in rahlo kisla (npr. pH pod 6,0), lahko lesni pepel uporabite pozimi ali zgodaj spomladi (50–100 g na kvadratni meter pod krošnjo drevesa), da postopoma povečate vsebnost kalcija v tleh za naslednjo sezono.
-Kombinacija z drugimi ukrepi: Pepel sam po sebi ni dovolj. Pomembno je tudi redno zalivanje in uravnoteženo gnojenje (izogibajte se prevelikim količinam dušika).

Boljše alternative za hitrejši učinek

Za neposredno preprečevanje grenke pegavosti v tekoči sezoni so učinkovitejše metode, ki zagotavljajo hitrejšo absorpcijo kalcija:
-Foliarno pršenje s kalcijem: Uporaba kalcijevega nitrata ali kalcijevega klorida (razredčenega v vodi) neposredno na liste in plodove med rastno sezono (npr. 3–5 nanosov od junija do avgusta).
-Uravnavanje rasti: Zmanjšajte uporabo dušikovih gnojil in redno obrezujte drevo, da preprečite prehitro rast plodov.
______________
Moj izračun
Krošnja ima premer 5m, kar je 20m² in bi po UI rabil 1 do 2kg pepela. Naš pepel ima 330g/l, torej 3 do 6l. To se mi zdi smiselno.
Glede norveškega solitra s 26% kalcija, sem lani kalcija nametal dobre 50dkg, s pepelom bi ga pa 20 do 80dkg.

Kako se vi borite s pomanjkanjem kalcija, tudi pri paradižniku. Lani sem imel 4 v loncu, trije OK, eden zaradi kalija skoraj povsem brez pridelka, pa sem slednjemu nasul še dodatno solitra.

[Lpmami]

Jaz za odpravo pomanjkanja kalcija pri paradižniku (črna gniloba pri muhi) prisegam na domači PhosCal iz žganih jajčnih lupin v okisani vodi, foliarno.
Me še ni razočaral.

[GrGr]

Ker imam ves paradiznik v loncih, imam s tem konkretne tezave. Najboljsi pristop je ustrezna sorta. Lani je bil obup s šestimi rastlinami nekih malih pelatov, letos jih zato ne bo.

[Lpmami]

Saj sem to črno gnilobo itak spoznala šele, ko sem začela gojiti pelate.
Kakšne so težave pri paradižniku v loncih? Misliš s tem (tudi) pomanjkanje kalcija ali foliarno gnojenje?

[GrGr]

Zemlja v loncih se bolj segreje, kar naj bi bil razlog, da rastlina ne more do kalcija iz zemlje.
Kot sem pisal lani, so bili crni ze junija, pa sploh ni bilo vroce. Dodajanje Ca ni pomagalo, ne glede na obliko (pepel, Ca gnojilo v granulah, foliarni Ca).

[Lpmami]

Nekaj mi ne štima: če pregrevanje zemlje v loncih preprečuje absorpcijo kalcija iz zemlje, mi je logično, ampak kako naj bi to preprečevalo absorpcijo preko listov? Sicer pa foliarno dodajanje kalcija ne pozdravi že obolelih plodov, pač pa ustavi novo obolevanje, če si to mislil.

[Pepe]

Rastlina se pred veliko vročino in preveliko izgubo vode preko listov najbrž brani tako, da čimbolj zapre pore na listih in zmanjša pretok tekočin znotraj. Zato tudi foliarna gnojila niso čudež v težkih pogojih. Samo ugibam!
Meni se zdijo pelati dovolj odporni. Ampak na vrtu. V loncih so bili moji poskusi pridelave paradižnika bolj ali manj neuspešni. Zahteva preveč truda za kolikor toliko soliden rezultat. Poleti me več dni ni doma, ni zalivanja ...

[Lpmami]

Če bi v takih razmerah res rad gojil paradižnike, bi verjetno moral imeti avtomatsko zalivanje. Pa senčenje loncev.
Jaz sem na balkonu v bloku v betonskem koritu in v loncih kar intenzivno vrtnarila. Uredila sem zalivanje posameznih rastlin s tistimi glinastimi senzorji, kjer je vsak posebej priključen na dovod vode in ko se osuši, začne kapljati, vsak posebej glede na stanje na mikro lokaciji.

[živa]

No, to težavo imam pri Merkurju jablani in ne vem, kako se je bom lotila. Lani so bila jabolka neužitna zaradi tega. Morda pa res prepražim jajčne lupine.

[GrGr]

Nekaj mi ne štima: če pregrevanje zemlje v loncih preprečuje absorpcijo kalcija iz zemlje, mi je logično, ampak kako naj bi to preprečevalo absorpcijo preko listov? Sicer pa foliarno dodajanje kalcija ne pozdravi že obolelih plodov, pač pa ustavi novo obolevanje, če si to mislil.

Dodajanje Ca ni ustavilo tega pojava, plodovi so bili črni stalno in skoraj vsi, tako da sem jih dal ven že v začetku jeseni. Ostali so bili v loncih do prve slane, tako kot vedno.

PS
Zapovrh si bili vsi ti problematični pelati pod napuščem na strogem vzhodu, torej so imeli sonce max. do 11h. Imam jih v navadnih oranžnih loncih iz plastike, obogatena vrtna zemlja v loncih pa je prekrita z debelo plastjo svetlega bukovega žaganja.
>> Menim, da vročina lani RES ni mogla bit vzrok, nimam pa pojma, kaj bi bil.