Argyranthemum frutescens - grmasta marjeta

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Sanjarka Ana]

Še ena grmasta marjeta

dodala: muha

---

Doma

In v službi



Bosta morali kmalu na zimovanje

[muha]

Sanjarka Ana, prekrasni sta. Koliko je stara tale iz službe? Imaš kaj problemov z ušmi med zimovanjem?

[Sanjarka Ana]

Doma ni imela uši, službena pa gre letos prvič na zimovanje. Tako da ne vem kaj bo. Je pa čisto nora. In sedaj ne vem, ali naj jo porežem malo pred zimovanjem ali ne. Pojma nimam.
Drugače jih gre pa skupno na zimovanje cca. 10 kom. Sem že nove vzgojila, take čisto majhne. Tri sem prejšnji teden dala na oskrbo hčeri, da poizkuša naredit steblo.
Več o marjeti sem pisala tukaj http://prelomnica.blogspot.com/2013/07/grmasta-marjeta.html

[muha]

Sanjarka Ana: držim pesti, da bo prezimovanje poteklo brez težav. Te vrste marjet je gojila že moja mama in poleg neke posebne vrste rdečih nizkih nageljčkov, ki jih nikjer več ne zasledim, je bilo to prvo zgodnje pomladansko cvetje na oknu.

[juglans]

S Ana. Jaz bi jo porezal spomladi. Načeloma ta vrsta lepo odganja in ni občutljiva za morebitno konkretnejšo rez. Po vrtnarijah sem že videl prave masakre, po mesecu pa prav neverjetno lepe grmičke.

Morda le še en dlakocepski pomislek glede rezi. Spomladi bi jo prvo presadil, nato počakal teden ali dva, da rastlina lepo spusti nove, mlade koreninice. Šele po tem pa bi jo porezal. Seveda bo potrebno dodati kakšno gnojilo.
Ko ima rastlina nastavljenih veliko mladih, vitalnih koreninic (veliko koreninskih laskov) je sposobna odjemati več hranil in posledično nasititi veliko krošnjo/rastlino. Tako odžene lepše, bolj gosto in enakomerno po celem obodu krošnje, v nasprotnem primeru je poudarek odganjanja na vrhu rastline, ob straneh pa počasi slabi in odmira.
Vem, da takšen način ni utečena praksa domačih vrtnarskih mojstrov in tudi ni usodno, če se dlakocepenja ne drži, le tvoja "službena marjeta" je zelo velika rastlina s svojimi potrebami.

Pa tudi ne bo razlogov za skrb, če bo čez zimo malce bolj porjavela. Le presaditi, pognojiti, nato porezati in na koncu, s zadovoljstvom letnik `14 sliko na forum prilepiti.

[Sanjarka Ana]

Hvala juglans. Tole so še kako koristni nasveti. Sem imela na sumu tole marjeto, da ona pa ne bo hotela kar tako rasti brez da bi ji tudi nekaj dodala. To mi je bilo logično že po vsej tisti množici cvetov, ki jih je imela. Sedaj samo še malo pocvita sem ter tja. A stvari se velikokrat poklopijo in tako bo pač potrebno nabavit neko gnojilo, saj zadaj za njo rastejo tudi tri stebelne fuksije, ki ga bodo prav gotovo tudi vesele.
Tvoji nasveti zapisani v beležko in se jih bom držala. Še 1x hvala.
Ima pa tale službena za seboj še eno manjšo pripetijo. Pred meseci (v času polnega cvetenja) je bila tako obtežena in bohotna, da jo je močnejši naval vetra delno polomil. Listje je pričelo rumeneti, se sušiti.... Kako ravnati s takšno gmoto? Nekako sem jo iz notranjosti zvezala z običajno močnejšo vrvico in nalomljeni vrhovi so se zarasli nazaj. Le krošnja je postala malo takšna ... kot bi visela nekam. Prav nič podobna tistim spretnim vrtnarskim stvaritvam. Ampak meni je všeč. Jo večkrat pobožam Taka mehka je, svilnata na otip ...
Sem pa presenečena s kakšno lahkoto se te rožice primejo in rastejo kot potaknjenci. Pri nas bi rekli, da rastejo ko konoplja

[juglans]

Argyranthemum je rastlina nevtralnega dne, kar pomeni, da cvetje nastavlja neodvisno od dolžine sončne osvetlitve. Je pa rastlina, ki se z nastavljanjem cvetja odziva na temperature, in sicer na nižje temperature. Zato se poleti s cvetenjem pogosto malce umiri, v jeseni pa se ponovno rada "zbudi". Po navadi je tako.

Tudi sicer lepše in kompaktneje raste pri nižjih temperaturah, kar je na splošno problematično spomladi v kakšnih rastlinjakih ali zimskih vrtovih. Rastlina hoče podivjati, daleč stran od profesionalno vzgojenih, ki jih poleg nizkih temperatur, nočno-jutranjih stresnih izpostavljanj še nižjim temperaturam tretirajo še z rastnimi regulatorji. Vse kupljene (lepe) marjetke so vzgojene na takšen način.

Ko ima človek doma takšno lepotico je fino, da ji nadovolji hranil po njenih potrebah, sicer je cvetenja komaj kaj, ali pa celo nič. Nič ni napačno dodajanje gnojila za cvetoče rastline v koncentraciji 2-3g/l vode (v času cvetenja vsak drugi dan, ko preneha malo manj), še zlasti velikim rastlinam, kot je tvoja službena. Običajno za večino rastlin zadostuje 1-2g/l vode, izjema pa so vse velike in močno cvetoče rastline in nekateri rodovi, kot naprimer surfinije, polnjene bršljanke...
Je tudi občutljiva na pomanjkanje železa, kar se kaže z bledenjem-rumenenjem listov, in tudi sicer na pretirano nihanje vlage v substratu. V naših klimatskih razmerah to pomeni predvsem pomanjkanje vlage.

Mali potaknjenčki se resnično prijemajo kot za stavo, nato pa radi divjajo in deluje, kot da bo potrebna preklja. Edina pomoč temu je vršičkanje, večkratno brez objokavanja morebitnega cvetja. Kot že rečeno, pomaga nižja temperatura. Preverjeno dobro "dela" tudi pri parih stopinjah nad ničlo (ponoči) in je ni potrebno tako brezkompromisno ajati, ujčkati.

Brez dvoma pa je kronska znanost in tehnika ta, ki jo že obvaladaš. To je:
Pogovarjati se z rastlinami

Dugače pa lepo ustvarjaš na svojem vrtu in okolici. Lep blog imaš.