Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rastline, ki vežejo dušik / fiksatorji dušika
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Rastline, ki vežejo dušik / fiksatorji dušika
(Prenos iz arhiva)
| Igy je napisal/a: |
| Dušik kot vemo se nahaja v vzraku v pretežnem deležu (nekaj manj kot 80%). Rastline ga običajno pridobijo iz zraka v sodelovanju z določenimi mikroorganizmi ( tiste, ki to zmorejo). Ampak to le tiste, ki tem mikrobom nudijo hrano. Poleg stročnic na zelenjavnem vrtu imajo to sposobnost lucerne in detelje na travniku. Med drevesi je to npr. akacija. Pri grmih, ki imajo tudi to funkcijo je rakitovec. Zanima me, kaj od našega rastlinja ima tudi to lastnost. |
Jelša (Alnus) in alpski nagnoj (Laburnum alpinum).
| Igy je napisal/a: |
| Iščem še kak grm, ki naj bi zrastel največ 1,5m visoko. |
Tukaj je en zanimiv seznam! Rože v rastlinski družini Fabaceae (metuljnice). Metuljnice kot vemo, opravljajo fiksacijo dušika.
Igy, na hitro sem pogledal in našel nekaj primernega zate. Grmičasta šmarna detelja (Coronilla emerus emeroides). Ne vem, če bo ravno zadovoljil tvoje pojmovanje grma, ampak Mnogolistni volčji bob (Lupinus polyphyllus) bo morda tudi pravšnji? Zna biti invaziven, previdno! Poglej še druge rože na tej strani, mogoče je še kakšen grm vmes.Nazadnje urejal/a zuf 23 Jun 2016 09:14; skupaj popravljeno 3 krat
Že nekaj časa sem si želel želel posaditi drevesasto karagano (Caragana arborescens) in Jesensko oljčico (Elaeagnus umbellata).
Zelo uporabne rastline v gozdnem vrtu.
Letos se mi je želja uresničila in sicer pri zadnjem naročilu iz Nemčije.
Sedaj čakajo v hladnem prostoru, ki ne zmrzuje in upam, da jih bom lahko kmalu posadil na stalno mesto v novo nastajajočem gozdnem vrtu.
Zelo uporabne rastline v gozdnem vrtu.
Letos se mi je želja uresničila in sicer pri zadnjem naročilu iz Nemčije.
Sedaj čakajo v hladnem prostoru, ki ne zmrzuje in upam, da jih bom lahko kmalu posadil na stalno mesto v novo nastajajočem gozdnem vrtu.
-
ZrelaJabka
- Prispevkov: 20
- Pridružen: Ne Jul 27, 2014 2:00 am
| ZrelaJabka je napisal/a: |
| Te rastline, ki vežejo dušik, so še posebej nagnjene k invazivnosti. |
Prvič slišim, da bi bile te rastline invazivne bolj kot kakšna druga. Lahko imenuješ nekja njih, prosim?
Za rastline, ki so že invazivne pri nas, se najdejo seznami, za potencialno invazivne pa seveda ne, ker ni znano, zakaj ene priseljenke postanejo invazivne, druge pa ne. Oziroma, še huje, zakaj so ene dolga leta prisotne, potem pa naenkrat postanejo invazivne.
To, da nekatera rastlina postane invazivna, je ponavadi več vzrokov, tudi odvisno od rastline seveda (veliko semen, močno vegetativno razraščanje, odsotnost živali, ki bi jo uničevale, motene naravne rastlinske združbe itd.).
Metuljnice imajo pač še to prednost, da si del hranil lahko pridelajo same s pomočjo teh bakterij.
Žal mi tukaj katastrofalno počasi dela internet, zato kaj dosti o invazivnih metuljnicah sam nisem mogel pogledat.
Sem pa pred nekaj tedni prvič tudi v živo videl, kako izgledajo korenine jelš, ki so naseljene s temi mikroorganizmi za fiksacijo dušika. Ko mi bo net malo hitreje delal, naložim sliko
.
Metuljnice imajo pač še to prednost, da si del hranil lahko pridelajo same s pomočjo teh bakterij.
Žal mi tukaj katastrofalno počasi dela internet, zato kaj dosti o invazivnih metuljnicah sam nisem mogel pogledat.
Sem pa pred nekaj tedni prvič tudi v živo videl, kako izgledajo korenine jelš, ki so naseljene s temi mikroorganizmi za fiksacijo dušika. Ko mi bo net malo hitreje delal, naložim sliko
.
_________________Barvit pozdrav,Evo, slikca=)
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Takim koreninam rečejo ˝koraloidne˝ korenine, ker so res podobne koralam - močno razvejene in kratke in v njih so not te bakterije, ki so drugačne od tistih pri metuljnicah, zato se tam tudi drugačne strukture razvijejo (taki gomoljčki). So pa te korenine čisto pod površino, tako da se do njih pride z lahkoto, samo malo je treba razgrebsti (verjetno so tako bližje zraku, ki je vir dušika). Na sliki so korenine sive jelše, Alnus incana.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Takim koreninam rečejo ˝koraloidne˝ korenine, ker so res podobne koralam - močno razvejene in kratke in v njih so not te bakterije, ki so drugačne od tistih pri metuljnicah, zato se tam tudi drugačne strukture razvijejo (taki gomoljčki). So pa te korenine čisto pod površino, tako da se do njih pride z lahkoto, samo malo je treba razgrebsti (verjetno so tako bližje zraku, ki je vir dušika). Na sliki so korenine sive jelše, Alnus incana.
_________________Barvit pozdrav,