Slak - njivski in plotni
Objavljeno: Če Jan 01, 1970 1:00 am
(Prenos iz arhiva)
prispevala metuljc:
Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.
| juglans je napisal/a: |
...... in še slak.Tudi pri nas ga imamo, se pa najlepše čisti tam, kjer več let zaporedoma na zemlji odlagam zelene dele rastlin, ki tam tudi strohnijo (bogate zastirke ali pa kupi plevela, trave ...) Se mi zdi, da je najbolj agresiven na zelo zbitih tleh, na predelih z rahlo zemljo pa je sicer prisoten, vendar zelo skromno. Nekako deluje tako, kot bi sam prenehal z rastjo (neugodni pogoji?) |
| bodika je napisal/a: |
Junglas se ne strinjam s teboj.Žal se s slakom borim kar nekaj časa.Na gredah ni zemlja zbita,a slak veselo raste  .Najbolj zoprno je to kadar ne delam sadik posebej temveč sejem direktno na gredo.Letos imam ta primer z baziliko.Komaj je pogledala iz zemlje a jo je slak skoraj povsem prekril. |
| brbr je napisal/a: |
| Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni  |
| brbr je napisal/a: |
| Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni |
Veliko lahko naredimo spomladi.
Po prekopavanju ponavadi razsekamo in pomešamo kar nekaj mini koščkov korenin, iz katerih potem poženejo nove slakove sadike. Ko po prekopavanju na vrtu opazimo prve slake, vzemimo v roke nekaj za globinsko kopanje in vsako slak spodaj pridvignemo, preden ga pulimo. Na tak način bomo lepo dobili ven vse tisto, kar je zraslo iz razsekanih koreninic. Če samo pulimo, se mlado rastje odtrga, korenina pa ostane notri. Po takem pletju se vsaj širiti ne more, ker ostanejo v zemlji le stare globoke korenine. Tudi pri pletju teh vedno zarežem čimbolj globoko, da rabi en čas, preden se spet prikoplje na površino.Nazadnje urejal/a muha 23 Jun 2014 18:10; skupaj popravljeno 1 krat
. Tega sem uspela uničiti z raztopljeno soljo = tekočino, ki se je nabrala v razvlaževalcu Ceresit.