Slak - njivski in plotni

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[muha]

OPIS

prispevala metuljc:

Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.

---

juglans je napisal/a:

...... in še slak.Tudi pri nas ga imamo, se pa najlepše čisti tam, kjer več let zaporedoma na zemlji odlagam zelene dele rastlin, ki tam tudi strohnijo (bogate zastirke ali pa kupi plevela, trave ...) Se mi zdi, da je najbolj agresiven na zelo zbitih tleh, na predelih z rahlo zemljo pa je sicer prisoten, vendar zelo skromno. Nekako deluje tako, kot bi sam prenehal z rastjo (neugodni pogoji?)

bodika je napisal/a:

Junglas se ne strinjam s teboj.Žal se s slakom borim kar nekaj časa.Na gredah ni zemlja zbita,a slak veselo raste .Najbolj zoprno je to kadar ne delam sadik posebej temveč sejem direktno na gredo.Letos imam ta primer z baziliko.Komaj je pogledala iz zemlje a jo je slak skoraj povsem prekril.

brbr je napisal/a:

Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni

brbr je napisal/a:

Pravijo, da se s slakom bojuješ najbolje tako, da ga strižeš čisto pri tleh, ko je že kar velik (pred cvetenjem). Če si vztrajen, rastlino na ta način oslabiš in počasi odmre... Jaz ga na tak način krotim, odmrl pa še ni

Veliko lahko naredimo spomladi.

Po prekopavanju ponavadi razsekamo in pomešamo kar nekaj mini koščkov korenin, iz katerih potem poženejo nove slakove sadike. Ko po prekopavanju na vrtu opazimo prve slake, vzemimo v roke nekaj za globinsko kopanje in vsako slak spodaj pridvignemo, preden ga pulimo. Na tak način bomo lepo dobili ven vse tisto, kar je zraslo iz razsekanih koreninic. Če samo pulimo, se mlado rastje odtrga, korenina pa ostane notri. Po takem pletju se vsaj širiti ne more, ker ostanejo v zemlji le stare globoke korenine. Tudi pri pletju teh vedno zarežem čimbolj globoko, da rabi en čas, preden se spet prikoplje na površino.Nazadnje urejal/a muha 23 Jun 2014 18:10; skupaj popravljeno 1 krat

[muha]

Pa še tole - mogoče ga boste odslej manj grdo gledali

http://www.rtvslo.si/zdravje/njivski-slak-zdravi-prebavne-motnje/198705
http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/slak-njivski-convolvulus-arvencis-in.html

[bodika]

Če bi le pomagalo samo grdo gledanje .V tem primeru bi bile moje grede za vzor.Žal ne pomaga
Zanimivo je,da pomaga pri celjenju ran.Torej podobno deluje na rano kot tropotec.

[voda]

začasna rešitev. ovitemu njivskemu slaku poiščem z roko korenino jo izpulim. počakam toliko da opravim z naslednjim, potem tega prejšnjega z lahkoto odvijem oz. včasih samo potegnem od zamrežene rastline. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[Pepe]

Glede na to, da je slak tako zdravilen, razmišljam da bi dal vrt zastonj v uporabo, da si ga kdo nabere. So kaki interesenti? Moram dati v male oglase?

[muha]

Najbolje na bolha.com .

Majčkeno sem še iskala dodatne informacije o slaku. Na enem od forumov sem prebrala, naj bi gozdarji uporabljali podobno metodo za zatiranje slaka, kot juglans. Ko je dodobra razrasel, ga previdno odvijeno od sadike, nežno zvijejo v kepo in pustijo na tleh. Nič ne pulijo. Zaradi pomanjkanja svetlobe naj bi počasi odmrl.

Mogoče to v gozdu deluje, tam kjer je čez in čez pri tleh stalen mrak. Doma vem, da je pod črno folijo veselo plezal in iskal, kjer bi našel pot na svetlo. Predrl nam je celo 5 (ali je morda 8 ) centimetrski asfalt . Tega sem uspela uničiti z raztopljeno soljo = tekočino, ki se je nabrala v razvlaževalcu Ceresit.

[metuljc]

Morda velja opozoriti, da nam preglavice delata njivski slak (Convolvulus arvensis) in navadni plotni slak (Calystegian sepium).
Prvi načeloma naredi grmičke, se razrašča in ovija ali skoraj ne, ima manjše, včasih rožnato nadahnjene cvetove. Drugi ima do 3 m dolga stebla, ki se ovijajo okoli rastlin, njegovi cvetovi so vsaj 2x večji od slakovih, vedno snežno beli.
Za tolažbo: če malo pobrskate po spletu, boste našli mnogo vrtnarskih različkov navadnega plotnega slaka. No, idite, tudi okras je lahko.
Okoli slaka v gozdovih pa tole: zanesljivo ne raste v gozdovih, ker je tam zanj preveč senčno, saj je tipična sončna rastlina, verjamem pa, da dela preglavice posajenim drevesom v fazi pogozdovanja površin.

[crtj]

Še nekaj slik za razlikovanje

http://oregonstate.edu/dept/nursery-weeds/feature_articles/vines/vine_weeds.html

Calystegia je menda prav lepo užitna.

http://www.naturalmedicinalherbs.net/herbs/c/calystegia-sepium=hedge-bindweed.php

Povzetek: kuhana stebla, mladi poganjki, korenina - kuhano, dušeno. Prijeten sladek okus. Bogato s škrobom in sladkorji, zelo hranilno. Ni za redno uporabo, ker lahko deluje močn odvajalno.

[kate]

hahaha, jaz sem ga pa ravno letos zasejala, ker mi je lep.