Detelja v zelenici

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[tjesih]

Doma sem na deželi, a toliko detelje kot jo imam letos, se še ni zgodilo. Saj ne, da sem za kakšno fino angleško travo, moti me, ker se zvija med travo, jo duši, tako da ta spodaj gnije.
Ali ima kdo pametno izkušnjo in pove recept, kako se je detelje znebil vsaj deloma?
Ja, seveda, lahko pregrabim in populim ta dolga stebla - to delam že tretji dan, a se bojim, da bo prej zrasla tam kjer sem začela.

[ferdo36]

Vzameš herbicid Deherban A,ki je selektiven za trave in zatre vse širokolistne plevele.V zemlji se zelo hitro razgradi.
Vsak drug način je Sizifovo delo!Ne išči naravnih sredstev,ker jih ni!
V trgovini se dobi sredstvo SUBSTRAL 2V1,specialno za trate v količini
200 g/ha._________________Narava vse povrne!Nazadnje urejal/a ferdo36 01 Jul 2014 07:27; skupaj popravljeno 1 krat

[Ivčk]

Mene pa ravno detelja (bela plazeča) vsako leto rešuje, da mi v suši ne odmre vsa trata. Preden sem zasejala deteljo, sem avgusta vsako leto (kljub zalivanju) namesto trate imela rumeno rjavo puščavo.

Zelo sem hvaležna, da se mi razrašča med travo in opazila sem, da lepo 'potuje', najprej je na enem mestu, potem krene v drugo smer, za njo se pa trava vedno lepo razraste, ker je zemlja bolj bogata z dušikom in razrahljana.

Tako imam vedno mešanico trave in detelje približno pol/pol, kjer je kaka luknja v trati, zato ponavadi zasejem kar deteljo, ker lepo kali, se hitro razrašča in ne potrebuje toliko crkljanja kot trava.
Pa lepo je zeleno in manj je treba kositi, velik plus je pa še mehka podlaga za male nogice, ki rade hodijo bose. Zame vsekakor zelo dobrodošla rastlina.

Ker imam polno hišo živali in otrok (veliko število malik sosedov), pri meni tretiranje s herbicidi tako ne bi prišlo v poštev. Zdaj poleti pa se sploh ne bi odločila za tretiranje, ker bi zemlja ostala skoraj gola, sejanje nove trave pa je zdaj skoraj da nesmiselno. Jeseni pa je že druga pesem...
Toliko v razmislek _________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

[andreja62]

Ivčk je napisal/a:

Mene pa ravno detelja (bela plazeča) vsako leto rešuje, da mi v suši ne odmre vsa trata. Preden sem zasejala deteljo, sem avgusta vsako leto (kljub zalivanju) namesto trate imela rumeno rjavo puščavo. Zelo sem hvaležna, da se mi razrašča med travo in opazila sem, da lepo 'potuje', najprej je na enem mestu, potem krene v drugo smer, za njo se pa trava vedno lepo razraste, ker je zemlja bolj bogata z dušikom in razrahljana. Tako imam vedno mešanico trave in detelje približno pol/pol, kjer je kaka luknja v trati, zato ponavadi zasejem kar deteljo, ker lepo kali, se hitro razrašča in ne potrebuje toliko crkljanja kot trava. Pa lepo je zeleno in manj je treba kositi, velik plus je pa še mehka podlaga za male nogice, ki rade hodijo bose. Zame vsekakor zelo dobrodošla rastlina. Ker imam polno hišo živali in otrok (veliko število malik sosedov), pri meni tretiranje s herbicidi tako ne bi prišlo v poštev. Zdaj poleti pa se sploh ne bi odločila za tretiranje, ker bi zemlja ostala skoraj gola, sejanje nove trave pa je zdaj skoraj da nesmiselno. Jeseni pa je že druga pesem... Toliko v razmislek

Kako si pa to lepo napisala. Se podpišem pod celo besedilo, prijazno do narave in otrok. Kako si? Se ob priliki, ko se bom vozila mimo ustavim, da kakšno rečeva na temo paradajza. Bi kar jokala, tako imam bolanega. Kljub vsem naravnim škropivom, ali pa ravno zato, ker sem preveč škropila in ga martrala z vsakodnevnimi sprehodi okoli njega. Moram se vključiti med biodinamike, da vidim, kako oni rešujejo take stresne situacije._________________Andreja

[Pepe]

Vsak ima svoje želje. Meni je bela detelja zelo všeč in mi izdatno raste med ostalim zelenjem. Težko trdim, da imam ravno "travo". Moti me edino, da bos ni najbolj fino hoditi po njej, ker je polna čebel. Če vnaprej vem za kak dogodek, potem pač nizko pokosim, da cvetov za kak dan ni.
Deherban A že dolgo ni več registriran pri nas. Sredstvo z enako aktivno snovjo kot jo je imel deherban se imenuje herbocid (glej http://www.fito-info.si/). V kmetijstvu se uporablja predvsem za zatiranje slaka. Precej smrdi, ko hlapi. Vsakomur svoje, ampak jaz tega ne bi priporočal.
Mogoče bi deteljo učinkovito redčila kaka mehanska obdelava (vertikuliranje ali prezračevanje - ne vem, kako se temu reče), ki bi pretrgala plazeča stebla in višja košnja, ki ji ne bi dajala kot plazeči rastlini prednosti pred travo.

[lpmami]

Ivčk je zapisala: "...velik plus je pa še mehka podlaga za male nogice, ki rade hodijo bose. "
Pri naših je pa detelja ovira ravno za te bose nogice: v travi namreč skoraj ni čebel, na detelji se pa rade pasejo. In ko jo nevede pohodijo, piči. Ravno zdaj hodi en vnuk otekel naokrog. Ta njihova trata je obljudena ves dan, od domačih in sosedovih. Ampak tekmo z deteljo je trava izgubila._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[Ivčk]

Saj trato kosimo redno, tako tudi pri nas ni veliko cvetov in posledično čebel. Se strinjam, da zna biti sila neprijetno, če otrok (ali odrasel) stopi na čebelo in ga ta piči. Lpmami, žal mi je za vnučka, upam, da bo hitro bolje

Morda sem se nekoliko nerodno izrazila, košnje je enako kot pri sami travi (kosimo1x tedensko), le odkosa je veliko manj. No, saj odkos je pa koristen za zastirke, če je mešan z deteljo, je toliko boljši za to...

Verjamem, da zna biti detelja za marsikoga neprivlačna ali nadležna, zato naj vsak po svoje naredi, jaz sem povedala le svojo izkušnjo. Vsekakor pa ne bi tretirala s herbicidom, sploh, če se v bližini otročki.

Z vertikuliranjem pa žal detelje ne moremo odstraniti, jo le razrežemo in s tem spodbudimo še gostejšo rast, sprobano pri starših...

Andreja, ti se pa le kaj oglasi, najbolje bo drug teden kadarkoli, ko bom sama doma, moja dva fantička gresta namreč na morje brez mene _________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

[juglans]

Resnično je zanimivo kako različne potrebe, želje, opazke imamo glede bele detelje v travi. Povsem razumljivo.

Jaz delam otoke in je sedaj poleti ne kosim. Letošnje leto sicer ni tako izrazito, a ko udari avgustovska suša, čebele na ogoljenih travnikih praktično ne najdejo cvetja.

Je pa resnica, da nimam otrok.

Glede nasveta kako se je že znebiti, če je pač takšna želja, ti tako ne morem dati nasveta.
Na prvi pogled bo malce "mimo" pa kljub vsemu. Večje vrtnarije na severu Eu., zlasti tiste z zunanjo vzgojo imajo s pleveli velike težave. Prvenstven ukrep, ki ga store (če je le možno) je zakup okoliških parcel v določenem pasu, kjer redno kosijo travo, da ne cveti rastlinje in se tako širi še na njihova zunanja polja.
Ker omenjaš, da si iz dežele sklepam, da imate bogat bazen biotske pestrosti v neposredni bližini in je tako "pritisk" semena enostavno zelo velik. Tudi sicer, kolikor opazujem deteljo, je pri odganjanju po košnji hitrejša od trave. Letošnja vlaga vse to še spodbuja.

Potrpeti ali vztrajati pri nameri, to je sedaj vprašanje.

In morebiti še o herbicidih. Jih praktično ne poznam, ....... poznam pa jih iz drugega zornega kota. Izkušnja je bila kar okrutna, pa tudi zelo zgovorna.
Pred časom, ko sem živel še na drugi lokaciji so imeli na sosednji njivi koruzo. Vsa leta. Mačke so na tem polju našle zavetje pred poletno vročino, prostrano območje za izživljanje njihovega nagona po lovu in še marsikaj drugega. Nekega dne (sicer vsako leto) so to polje škropili s herbicidom, ena od naših mačk pa se je nato cel dan zadrževala v koruzi. Nisem pomislil, da je lahko kaj narobe, ker bi jo drugače vsaj poizkušal pregnati. V zelo kratkem času so se ji na tačkah, konkretno na blazinicah odprle rane, ki se niso zacelile več let !!! Če se pravilno spominjam je trajalo pet let ali nekaj takšnega in mačka razen opravljanja osnovne potrebe ni zmogla hoditi praktično nič. Sedaj je vredu, tačke so zdrave, vendar so posledice še vedno vidne. Brazgotine, tanjša in občutljiva kožica na blazinicah in psihološko (morda bo smešno slišati) je nekako zavrta. Nikakor primerljiva z ostalimi srečnicami.

Osebno herbicida na vrtu okoli hiše (ne vem sicer, če je govora o trati na domačem vrtu) ne bi uporabljal nikoli. Zadeva hlapi in je prepovedana hoja za vsa toplokrvna živia bitja po površini še nekaj dni. (za nekatere vem da celo 14dni)

[Aye-Aye]

Ivčk, zelo lepo si povedala. Tudi pri meni se širi detelja in mi je zelo všeč, jo pač pokosim ko začne cvetet, pa nikakor vsak teden, dvakrat morda trikrat na leto. Nekaj pa pustim za čebele. Sem pa nekje zasledila, da pravzaprav vedno več ljudi namesto trave seje deteljo za zelenico, saj je manj dela z njo pa še ekološko je.

http://www.dnevnik.si/dom/vrt-in-okolica/z-ekoloskimi-nadomestki-trave-se-poslovite-od-kosnje


Herbicidi ! Ne hvala! V nobenem primeru, ne samo na mojem vrtu, nikjer in nikogar ne bi želela zastrupljat.

Ste brali, kemično kastrirani mačo? Anton Komat pravi:

Citiram:

Kemikalije močnejše kot viagra Poglejmo si še nekaj drugih sintetičnih kemikalij, ki poleg zloglasnega DDT-ja delujejo kot hormonski disruptorji. Večina njih je tudi t.i. POPs (Persistant Organic Chemicals), torej snovi, ki so izjemno obstojne v okolju. Znana je lista 12 najnevarnejših POPs, ducat umazanih (dirty dozen), ki obsega sledeče kemikalije: pesticide (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex, toxafen), industrijske kemikalije (heksaklorbenzen, PCB) in stranske produkte (dioksini, furani). Mednje torej spadajo dioksini (skupina 75 strupov) in PCB-ji (skupina 209 spojin). Dioksini nastajajo kot stranski produkt, kemična smet, pri številnih procesih v kemični industriji (predvsem pri proizvodnji pesticidov, npr. v herbicidu 2,4D ga je kar 0,2%), v papirni industriji, pri gorenju fosilnih goriv in pri sežiganju odpadkov iz plastičnih mas (problematika manj varnih cenenih sežigalnic in domačega sežiganja plastike). ... Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi: voda-fitoplankton-zooplankton-nižji raki-male ribe-velike ribe-mesojedi (človek) stopnja biomagnifikacije doseže tudi več desetmilijonkratne vrednosti. Povedano drugače, če vse meritve strupov v vodi ali prsti pokažejo »še dopustne koncentracije« oz. »varne doze«, pa nam meritve v živih organizmih (ki se seveda ne izvajajo) govore neko drugo, dovolj zastrašujočo resnico.

Še članek v celoti



Da ne govorim o zdravju prsti, ki jo s pesticidi (herbicidi, fungicidi, insekticidi...) ubijamo.

Anton Komat je napisal/a:

Naše zdravje je odvisno od zdravja prsti! Uporaba enega strupa ni kot ostrostrelčeva krogla, ki ubije natančno določenega »terorista«, ampak je bolj podobna rafalu ponorelega strelca, ki trosi smrtonosne krogle vsenaokrog po nedolžnih. Ali ste kdaj pomislili, da naše zdravje temelji na zdravju prsti? Da je rodnost prsti največje jamstvo za naše zdravje. Da ohranjeno življenje prsti ohranja tudi naše življenje. Da je dogajanje v našem črevesju analogno dogajanju v prsti. Da je prst, ki obdaja rastlinske korenine, pravzaprav biotsko analogna vsebini našega črevesja. Obrnite črevesje navzven, in njegova vsebina se znajde na zunanji strani, tako kot humus, ki obdaja korenine rastlin. Obrnite korenino navznoter, tako kot rokavico. Dobite obliko cevi, kakršno je naše črevesje, in humus se znajde znotraj te cevi. Ali niso rastline zgolj preobrnjena, torej inverzna oblika živali? Ali niso živali le inverzne rastline? Ali nista humus in vsebina črevesja analogna? Ali torej še dvomite, da naše zdravje temelji na življenju humusa? »Naj bo hrana tvoje zdravilo!« je zapisal že Hipokrat, ki nam je zapustil tudi bolj znano misel: »Bolje preprečiti kot lečiti.« To pa velja tako za človeka kot za rodovitno prst. Zdravje človeka korenini v zdravju prsti!