BIM = koristni lokalni mikrobi ; kultiviranje in uporaba
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 10774
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
BIM = koristni lokalni mikrobi ; kultiviranje in uporaba
(Prenos iz arhiva)
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
BIM
(prevod iz http://theunconventionalfarmer.com/recipes/bim/)
BIM je močno orodje v naravnem kmetijstvu, vrtnarstvu in drugod. Uporaba je zelo raznolika. Je mikrobiološki inokulant, zato se lahko uporabi tam, kjer poizskušamo povečati/vzpostaviti populacijo mikrobov - najosnovnejša stopnja zdravega ekosistema!
Osnovna raztopina: 1-2 čajne žličke BIM koncentrata razredčimo v 4 litrih vode.
"pojasnilo kratice BIM"
BIM = BENEFICIAL INDIGENOUS MICROORGANISMS (koristni lokalni mikroorganizmi)
* Indigenous sem prevedel v lokalen. Lahko se razume tudi kot avtohton, domač, domoroden.
BIM je tekoči koncentrat in je po uporabnosti enak komercialnim zadevam kot je EM tehnologija - http://www.micronatura.si/
UPORABA
Rastline
UPORABA
Uporaba kot foliarnega pršila ali za zalivanje tal. Močno poveča rast in zdravje rastlin z vzpostavitvijo zdrave populacije mikrobov v tleh in na listni površini.
Prednosti in naloga koristnih mikrobov:
- Prenašajo hranila h koreninam
- Gradijo zdrav ekosistem, od tal navzgor. To je neprecenljivo delo in največja korist tega seruma.
- Povečajo odpornost na bolezni - bojujejo se s patogenimi organizmi, zasedajo prostore, ki bi jih sicer naselile škodljive bakterije/plesni.
- Močno izboljšujejo kompostiranje
- Izboljšujejo organska gnojila. Mikrobi razgradijo organska hranila v bio-razpoložljive oblike, da jih lahko rastline neposredno uporabljajo.
Živali
Lahko se uporablja kot LB serum, vendar je BIM veliko bolj raznolik.
- Poveča rast z izboljšanjem prebave
- Inokuliranje površin (pršenje tal), kjer se živali zadržujejo z namenom zdravega mikrobiološkega sistema.
- Poveča odpornost živali na bolezni. Boj proti slabim bakterijam.
Vodna kultura
Dodaj 1L BIM na 700m3 vode z ribami. (ribnik, jezero, ipd.). LB deluje, a ne tako dobro kot BIM.
Primer:
Imate ribnik v povprečju 20m široka, 30m dolg, 2 m globok. Torej, 20 x 30 x 2 = 1200m3 . V tem primeru bi dodali približno 2L BIM ali LB (če želite bolj enakomeren nanos, lahko razredčimo 2L BIM v večji količini neklorirane vode). Ni potrebe za natančne meritve.
Prednosti prinašajo mikrobi:
- Mikrobi prebavijo odpadke rib, čistijo vodo in izboljšujejo kakovost vode.
- Omogoča večjo rast rib, zaradi prebavnih učinkovitosti.
- Omogoča večjo populacijo rib v isti količini vode! Dobesedno, poveča nosilnost vode!
---
NAREDI SAM - BIM
1. korak; Ohlajeno in majčkeno zmečkano kuhano pšenico sem v 1cm plasti dal v dve ločeni košarici.
V mojem primeru je bilo v vsaki košarici približno dve pesti pšenice, čisto dovolj za nadaljnji postopek.
Namesto pšenice lahko v kuhanem stanju uporabite krompir, kostanj, riž in druga žita.
2. korak; Namen je, da se vaba naseli s koristnimi mikroorganizmi, zato jo postavimo nekam, kjer je vir le-teh.
Najboljše je postaviti več vab na različne lokacije (gozd, travnik, vrt, zrel kompost, listavka itd.)
Lesni kompost bo recimo imel večjo prisotnost gliv, prav tako gozdni humus, medtem ko bomo na travniku dobili predvsem kulturo bakterij.
Ponavadi se vaba delno vkoplje v vir - npr. v humus pod listje v gozdu, na travniku lahko odstranite travno rušo in košarico z vabo delno vkopljete v zemljo, v zrel kompostni kup ipd.
Jaz sem kuhano pšenico dal v dve košarici.
Eno košarico z vabo sem postavil direkt na listavko in pokril z listjem.
Drugo vabo sem postavil na vermikompost (kompost deževnikov).
Listavko in kompost sem prinesel v delno zaprt, zračen in pokrit prostor in nanju postavil vabi iz pšenice - tako je manj težav, saj vabe niso izpostavljene vremenskim neprilikam, živalim ipd.
Torej, kuhana pšenica v dveh košaricah = vaba.
Listavka in kompost = vir koristnih lokalnih mikroorganizmov.
V obeh primerih sem košarice z vabo malenkost vkopal v listavko/kompost.
Po enmu tednu ob temperaturah 10°C so se koristni mikroorganizmi naselili na pšenico.
Temperature so lahko višje, manj od 8°C pa naj ne bo.
Tale košarica je bila rahlo vkopana v vermikompostu.
... tale pa v listavki.
Prisotnost bele plesni je dober znak.
Na tej točki ne predolgo čakat, ker začne zmanjkovati hrane in se začnejo naseljevati zelene, rumene, črne plesni, ki niso zaželjene (slabi oz. ne tako dobri mikrobi).
Zgoraj na sliki je optimalno.
Vaba (kuhana pšenica) je privabila mikrobe iz vermikomposta.
3. korak; Zdaj okuženo vabo zmešamo z enako količino "sladkorja".
Delal sem ločeno, saj sem imel dva vira.
Pšenico okuženo z vermikompostom in pšenico okuženo z listavko.
V ločenih posodah sem zmešal z enako količino "sladkorja" (rjav sladkor, bel sladkor, melasa, naravni sirupi, marmelada ipd.)
Jaz sem kot vir sladkorja uporabil melaso.
... kmalu po mešanju se je stvar že začela rahlo peniti ...
4. korak; Stvar se pokrije z gazo ali čim podobnim, da ne privlači živalic ipd.
V enmu tednu ali prej na sobni temperaturi stvar sfermentira in koristni mikroorganizmi se močno namnožijo.
Na levi strani je fermentirana snov na osnovi listavke, na desni na osnovi vermikomposta.
... vidna bela plesen (dober znak) ...
V takšnem stanju se lahko shrani tudi dlje časa na hladnem in temnem, pokrito s kakšno gazo in se uporabi kasneje.
5. korak; Tekoči koncentrat naredimo tako, da fermentirani snovi dodamo 3 enote vode - če imamo eno šalčko fermentirane snovi, dodamo 3 šalčke vode.
Posodo v kateri smo zmešali fermentirano snov in vodo ne zatesnimo, ampak samo pokrijemo z gazo ali čim podobnim.
To pustimo na sobni temperaturi fermentirati za kakšen teden ali manj.
6. korak; Potem precedimo in tekočino nalijemo v končne plastenke.
Še vedno imamo na sobni temperaturi in ne zatesnimo plastenke - stvar še vedno malenkost fermentira in sprošča se pritis, vidni so mehurčki.
7. korak; Kakšen dan kasneje, ko se mehurčki ne pojavljajo več, je koncentrat dokončan.
Plastenka s koncentratom se dobro zapre in da nekam na hladno in temno.
8. korak; Na sliki sta dva tekoča BIM koncentrata iz različnih virov (vermikompsot, listavka).
Shrani se najbolje v kakšni plastenki, na hladnem in temnem.
Rok trajanja je do enega leta.
9. korak; Za najboljši možen BIM se zmeša različne BIM koncentrate skupaj in se doda še LB serum.
UPORABA - glej zgoraj!Nazadnje urejal/a zuf 18 Apr 2018 00:47; skupaj popravljeno 15 krat
(prevod iz http://theunconventionalfarmer.com/recipes/bim/)
BIM je močno orodje v naravnem kmetijstvu, vrtnarstvu in drugod. Uporaba je zelo raznolika. Je mikrobiološki inokulant, zato se lahko uporabi tam, kjer poizskušamo povečati/vzpostaviti populacijo mikrobov - najosnovnejša stopnja zdravega ekosistema!
Osnovna raztopina: 1-2 čajne žličke BIM koncentrata razredčimo v 4 litrih vode.
"pojasnilo kratice BIM"
BIM = BENEFICIAL INDIGENOUS MICROORGANISMS (koristni lokalni mikroorganizmi)
* Indigenous sem prevedel v lokalen. Lahko se razume tudi kot avtohton, domač, domoroden.
BIM je tekoči koncentrat in je po uporabnosti enak komercialnim zadevam kot je EM tehnologija - http://www.micronatura.si/
UPORABA
Rastline
UPORABA
Uporaba kot foliarnega pršila ali za zalivanje tal. Močno poveča rast in zdravje rastlin z vzpostavitvijo zdrave populacije mikrobov v tleh in na listni površini.
Prednosti in naloga koristnih mikrobov:
- Prenašajo hranila h koreninam
- Gradijo zdrav ekosistem, od tal navzgor. To je neprecenljivo delo in največja korist tega seruma.
- Povečajo odpornost na bolezni - bojujejo se s patogenimi organizmi, zasedajo prostore, ki bi jih sicer naselile škodljive bakterije/plesni.
- Močno izboljšujejo kompostiranje
- Izboljšujejo organska gnojila. Mikrobi razgradijo organska hranila v bio-razpoložljive oblike, da jih lahko rastline neposredno uporabljajo.
Živali
Lahko se uporablja kot LB serum, vendar je BIM veliko bolj raznolik.
- Poveča rast z izboljšanjem prebave
- Inokuliranje površin (pršenje tal), kjer se živali zadržujejo z namenom zdravega mikrobiološkega sistema.
- Poveča odpornost živali na bolezni. Boj proti slabim bakterijam.
Vodna kultura
Dodaj 1L BIM na 700m3 vode z ribami. (ribnik, jezero, ipd.). LB deluje, a ne tako dobro kot BIM.
Primer:
Imate ribnik v povprečju 20m široka, 30m dolg, 2 m globok. Torej, 20 x 30 x 2 = 1200m3 . V tem primeru bi dodali približno 2L BIM ali LB (če želite bolj enakomeren nanos, lahko razredčimo 2L BIM v večji količini neklorirane vode). Ni potrebe za natančne meritve.
Prednosti prinašajo mikrobi:
- Mikrobi prebavijo odpadke rib, čistijo vodo in izboljšujejo kakovost vode.
- Omogoča večjo rast rib, zaradi prebavnih učinkovitosti.
- Omogoča večjo populacijo rib v isti količini vode! Dobesedno, poveča nosilnost vode!
---
NAREDI SAM - BIM
1. korak; Ohlajeno in majčkeno zmečkano kuhano pšenico sem v 1cm plasti dal v dve ločeni košarici.
V mojem primeru je bilo v vsaki košarici približno dve pesti pšenice, čisto dovolj za nadaljnji postopek.
Namesto pšenice lahko v kuhanem stanju uporabite krompir, kostanj, riž in druga žita.
2. korak; Namen je, da se vaba naseli s koristnimi mikroorganizmi, zato jo postavimo nekam, kjer je vir le-teh.
Najboljše je postaviti več vab na različne lokacije (gozd, travnik, vrt, zrel kompost, listavka itd.)
Lesni kompost bo recimo imel večjo prisotnost gliv, prav tako gozdni humus, medtem ko bomo na travniku dobili predvsem kulturo bakterij.
Ponavadi se vaba delno vkoplje v vir - npr. v humus pod listje v gozdu, na travniku lahko odstranite travno rušo in košarico z vabo delno vkopljete v zemljo, v zrel kompostni kup ipd.
Jaz sem kuhano pšenico dal v dve košarici.
Eno košarico z vabo sem postavil direkt na listavko in pokril z listjem.
Drugo vabo sem postavil na vermikompost (kompost deževnikov).
Listavko in kompost sem prinesel v delno zaprt, zračen in pokrit prostor in nanju postavil vabi iz pšenice - tako je manj težav, saj vabe niso izpostavljene vremenskim neprilikam, živalim ipd.
Torej, kuhana pšenica v dveh košaricah = vaba.
Listavka in kompost = vir koristnih lokalnih mikroorganizmov.
V obeh primerih sem košarice z vabo malenkost vkopal v listavko/kompost.
Po enmu tednu ob temperaturah 10°C so se koristni mikroorganizmi naselili na pšenico.
Temperature so lahko višje, manj od 8°C pa naj ne bo.
Tale košarica je bila rahlo vkopana v vermikompostu.
... tale pa v listavki.
Prisotnost bele plesni je dober znak.
Na tej točki ne predolgo čakat, ker začne zmanjkovati hrane in se začnejo naseljevati zelene, rumene, črne plesni, ki niso zaželjene (slabi oz. ne tako dobri mikrobi).
Zgoraj na sliki je optimalno.
Vaba (kuhana pšenica) je privabila mikrobe iz vermikomposta.
3. korak; Zdaj okuženo vabo zmešamo z enako količino "sladkorja".
Delal sem ločeno, saj sem imel dva vira.
Pšenico okuženo z vermikompostom in pšenico okuženo z listavko.
V ločenih posodah sem zmešal z enako količino "sladkorja" (rjav sladkor, bel sladkor, melasa, naravni sirupi, marmelada ipd.)
Jaz sem kot vir sladkorja uporabil melaso.
... kmalu po mešanju se je stvar že začela rahlo peniti ...
4. korak; Stvar se pokrije z gazo ali čim podobnim, da ne privlači živalic ipd.
V enmu tednu ali prej na sobni temperaturi stvar sfermentira in koristni mikroorganizmi se močno namnožijo.
Na levi strani je fermentirana snov na osnovi listavke, na desni na osnovi vermikomposta.
... vidna bela plesen (dober znak) ...
V takšnem stanju se lahko shrani tudi dlje časa na hladnem in temnem, pokrito s kakšno gazo in se uporabi kasneje.
5. korak; Tekoči koncentrat naredimo tako, da fermentirani snovi dodamo 3 enote vode - če imamo eno šalčko fermentirane snovi, dodamo 3 šalčke vode.
Posodo v kateri smo zmešali fermentirano snov in vodo ne zatesnimo, ampak samo pokrijemo z gazo ali čim podobnim.
To pustimo na sobni temperaturi fermentirati za kakšen teden ali manj.
6. korak; Potem precedimo in tekočino nalijemo v končne plastenke.
Še vedno imamo na sobni temperaturi in ne zatesnimo plastenke - stvar še vedno malenkost fermentira in sprošča se pritis, vidni so mehurčki.
7. korak; Kakšen dan kasneje, ko se mehurčki ne pojavljajo več, je koncentrat dokončan.
Plastenka s koncentratom se dobro zapre in da nekam na hladno in temno.
8. korak; Na sliki sta dva tekoča BIM koncentrata iz različnih virov (vermikompsot, listavka).
Shrani se najbolje v kakšni plastenki, na hladnem in temnem.
Rok trajanja je do enega leta.
9. korak; Za najboljši možen BIM se zmeša različne BIM koncentrate skupaj in se doda še LB serum.
UPORABA - glej zgoraj!Nazadnje urejal/a zuf 18 Apr 2018 00:47; skupaj popravljeno 15 krat
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
IMO = INDIGENOUS MICROORGANISMS (lokalni mikroorganizmi)
Kratica IMO se uporablja za imenovanje procesa IMO1-4.
Proces je enak procesu BIM, le da se IMO na neki točki nadaljuje in je konec malo drugačen.
Opis in proces IMO1-4 boste prepoznali v opisu procesa BIM, zato za določene detajle glejte zgoraj.
IMO1 - poskrbimo za vabo (skuhan vir škroba - riž, pšenica in ostala žita, krompir, ajda itd.)
Vabo postavimo na zdrave prostore, odvisno, kaj želimo kultivirati in s kakšnim namenom bomo uporabili.
Vabe se lahko postavi v plast humusa na gozdnih tleh, v dokončan kompostni kup, v vermikompost, listavko, zdrav travnik, pod zdrava drevesa, na vrt z dobro zemljo itd.
IMO2 - okuženi vabi dodamo vir "sladkorja" (sladkor rjav ali bel, naravni sirupi, melasa, drugo).
S pomočjo "sladkorja" se mikroorganizmi dodatno namnožijo, zgodi se fermentacija in rezultat je fermentirana snov oz. IMO2.
IMO3- vzamemo IMO2 in zmešamo z vodo.
S to vodo navlažimo otrobe in jih pustimo kakšen teden na zraku.
Količine vode lahko prilagodite glede na to, koliko otrobov boste uporabili.
Ena žlica IMO2 je dovolj za 20 litrov vode.
Drugi, tretji dan se temperatura otrobov močno zviša, zaradi aktivnosti mikroorganizmov, le ti se množijo in naseljujejo otrobe.
Ko se temperature normalizirajo se začne pojavljati bela plesen, otrobi se sprimejo v skupek.
Otrobi naseljeni s koristnimi mikrobi = IMO3.
IMO4 je postopek in rezultat bogatenja zemlje, vrtnih tal in drugih substratov s pomočjo IMO3.
Na tej točki lahko izboljšamo, oživimo razne substrate, vrtna tla, poškodovana tla, slabo zemljo ipd.
Primer; IMO3 oziroma okužene otrobe zmešamo z enako količino poljubnega substrata, ki ga želimo obogateti.
Jaz sem IMO3 zmešal z isto količino krtin.
Po enmu tednu so se krtine okužile z belo plesnijo, tri tedne kasneje pa je bila stvar gotova.
Sedaj imajo krtine fino strukturo, niso več tako plastelinaste, ko se stisnejo v pest - izboljšala se je struktura, zagotovo pa tudi življenje v njih.
Na delavnici smo videli rezultat, tista čudovita snov, podobna trgovinski zemlji za setev.
Obogatene krtine bom kasneje uporabil pri lončnicah, v koritih, pri presajanju sadik na vrt ipd.
Kdor želi si lahko pogleda naslednje filmčke, ki detajlno predstavijo IMO1-4 proces.
- IMO1
- IMO2
- IMO3
- IMO3 Progress report
- IMO4
Kratica IMO se uporablja za imenovanje procesa IMO1-4.
Proces je enak procesu BIM, le da se IMO na neki točki nadaljuje in je konec malo drugačen.
Opis in proces IMO1-4 boste prepoznali v opisu procesa BIM, zato za določene detajle glejte zgoraj.
IMO1 - poskrbimo za vabo (skuhan vir škroba - riž, pšenica in ostala žita, krompir, ajda itd.)
Vabo postavimo na zdrave prostore, odvisno, kaj želimo kultivirati in s kakšnim namenom bomo uporabili.
Vabe se lahko postavi v plast humusa na gozdnih tleh, v dokončan kompostni kup, v vermikompost, listavko, zdrav travnik, pod zdrava drevesa, na vrt z dobro zemljo itd.
IMO2 - okuženi vabi dodamo vir "sladkorja" (sladkor rjav ali bel, naravni sirupi, melasa, drugo).
S pomočjo "sladkorja" se mikroorganizmi dodatno namnožijo, zgodi se fermentacija in rezultat je fermentirana snov oz. IMO2.
IMO3- vzamemo IMO2 in zmešamo z vodo.
S to vodo navlažimo otrobe in jih pustimo kakšen teden na zraku.
Količine vode lahko prilagodite glede na to, koliko otrobov boste uporabili.
Ena žlica IMO2 je dovolj za 20 litrov vode.
Drugi, tretji dan se temperatura otrobov močno zviša, zaradi aktivnosti mikroorganizmov, le ti se množijo in naseljujejo otrobe.
Ko se temperature normalizirajo se začne pojavljati bela plesen, otrobi se sprimejo v skupek.
Otrobi naseljeni s koristnimi mikrobi = IMO3.
IMO4 je postopek in rezultat bogatenja zemlje, vrtnih tal in drugih substratov s pomočjo IMO3.
Na tej točki lahko izboljšamo, oživimo razne substrate, vrtna tla, poškodovana tla, slabo zemljo ipd.
Primer; IMO3 oziroma okužene otrobe zmešamo z enako količino poljubnega substrata, ki ga želimo obogateti.
Jaz sem IMO3 zmešal z isto količino krtin.
Po enmu tednu so se krtine okužile z belo plesnijo, tri tedne kasneje pa je bila stvar gotova.
Sedaj imajo krtine fino strukturo, niso več tako plastelinaste, ko se stisnejo v pest - izboljšala se je struktura, zagotovo pa tudi življenje v njih.
Na delavnici smo videli rezultat, tista čudovita snov, podobna trgovinski zemlji za setev.
Obogatene krtine bom kasneje uporabil pri lončnicah, v koritih, pri presajanju sadik na vrt ipd.
Kdor želi si lahko pogleda naslednje filmčke, ki detajlno predstavijo IMO1-4 proces.
- IMO1
- IMO2
- IMO3
- IMO3 Progress report
- IMO4
| Citiram: |
| How to capture, cultivate, preserve, and use Indigenous Microorganisms - IMO - using the techniques of Korean Natural Farming. Using materials readily at home or off of the grocery store shelf I will demonstrate step by step the process. Indigenous Microorganism are collected and used to re-populate the soil's micro-sphere and the plant's surfaces - bringing them back into balance. This balance serves as the foundation for a healthy soil biology, productive nutrient recycling, and optimized plant growth/production. IMO are naturally occurring, indigenous, non-GMO, organic microbes from bacterial and fungal sources that have uniquely evolved to thrive in your particular area. They can be cultivated to even support specific plants and crops. Through "Bio-Mimickery" you can use IMO to work with nature and achieve results in the garden and its soil in days/weeks/months that would take years/decades - even centuries - otherwise. |
-
zuf
- Prispevkov: 1975
- Pridružen: Ne Jun 16, 2013 2:00 am
Nekaterim sem na srečanju dal tekoči koncentrat BIM.
Shranite ga na hladnem in temnem, uporaba pa je zapisana v prvem prispevku.
To kar sem vam prinesel na srečanje v obliki črne lepljive brozge pa je fermentirana snov, ki je rezultat 4. koraka v procesu BIM.
V procesu IMO je ta snov imenovana IMO2.
Ta brozga oz. IMO2 je vsestransko uporabna.
- Lahko naredite tekoči BIM koncentrat (vsestransko uporaben) - glejte v procesu BIM in sicer od 4. koraka naprej.
- Lahko nadaljujete IMO proces (glejte zgoraj).
- Lahko naredite bokashi posip oziroma domač organko posip (glejte tukaj).
Shranite ga na hladnem in temnem, uporaba pa je zapisana v prvem prispevku.
To kar sem vam prinesel na srečanje v obliki črne lepljive brozge pa je fermentirana snov, ki je rezultat 4. koraka v procesu BIM.
V procesu IMO je ta snov imenovana IMO2.
Ta brozga oz. IMO2 je vsestransko uporabna.
- Lahko naredite tekoči BIM koncentrat (vsestransko uporaben) - glejte v procesu BIM in sicer od 4. koraka naprej.
- Lahko nadaljujete IMO proces (glejte zgoraj).
- Lahko naredite bokashi posip oziroma domač organko posip (glejte tukaj).
, ravno to sem te želela vprašati. Se pravi, kar si prinesel in gasa k izdelavi organko posipa. Hvala še enkrat._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
